Če imamo partnerja, ki je psihično nasilen, fizično pa ne, kaj lahko storimo v tem primeru? Bi po vaših izkušnjah pogovor kaj pomagal? Namreč moj mož se noče pogovarjati, ker tako ali tako ne vidi problema, misli da je vse v redu, da ni psihično nasilen. Seveda je zanj vse ok, ker je on izvajalec in ne prejemnik psihičnega nasilja. Kako takemu človeku dopovedati, da ni v redu? Je sploh možno, ali je bolje oditi?
Se lahko psihično nasilen človek spremeni ali ne? Ker je že dolgo tak, se ne more več kontrolirati in že kar iz navade me zmerja in govori žaljivke, četudi tega ne misli.

Nama ni uspelo, ker je tudi on ves čas bil prepričan, da on nima problemov in zaradi tega tudi ni želel pogovora o tem – ne z mano in še manj s strokovnjakom, ki sem ga predlagala.

Čisto iskreno ti nekaj povem – človek je tak do tebe, kot ti pustiš, da je. Ob drugi ženski bi bil mali pridni prijazni mišek. Oprosti, a problem je v tebi. Zakaj to toleriraš? Pogovor ne bo pomagal. Meje bodo pomagale. Postaviti moraš meje in pravila. Prvič, ko te spet zmerja, odreagiraj in ne skloni le glave. Reagiraj na vsako zadevo. Kako pa boš, je več variant. Lahko vrneš zmerljivko. Lahko ga nadereš, da tako pa s teboj ne bo govoril. itn itn itn Premisli in se vnaprej pripravi.

SKratka, dvigni glavo, psotavi se zase, upri se, znori. Potem se pa mogoče še mal pogovarjaj 🙂

Tisti, ki izvaja psihično nasilje trpi in takrat ko to izvaja se sprošča, tisti ki živi z njim še bolj trpi, ker mora živeti s takim psihopatom, poleg tega pa si še žleht na vzven, saj je običajno psihični bolniki znajo narediti zelo lepe.

si videla v filmih kako baba znori na desca in mu vrže v fris vse konkretne argumente
no, kaj čakaš?
a gledaš filme samo da ti mine cajt?
udari z konkretnimi dejstvi, to pravi desc rabi, da se prebudi ali da postane desc, če to ni!!

eowin, nisem mu tiho, povem mu, da je to grdo, da ne bo z mano tako govoril, včasih pa ga tudi jaz zmerjam, namerno, da vidi kako je če si na tem, vendar mu ne pridem do živega, meni pa se gnusi, ko ga zmerjam. Ne vem, on se mi samo smeji, ne jemlje me resno.

No kaj pa potem, ko se dela revčka, ko greš srat na školjko in jo potem za tabo 3 ure čisti.
Kaj potem ko to doživiš.

Ne vem kaj vam rečt, punce.
Ločitev?

Včeraj je bila v Delu statistika o primerih nasilja, ki jih obravnava policija. Zelo veliko tudi primerov psihičnega nasilja. Torej ni več tako neoprijemljivo kot včasih.

Za začetek lahko pokličeš na enega od telefonov NVO, ki se ukvarjajo s tem področjem (Ženska svetovalnica, SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo). Verjetno boš tam dobila tudi uporabne napotke, kako se obnašati, kaj lahko narediš, kakšne so tvoje možnosti …

Drugače se pa ne strinjam s tem, da se ljudje do tebe obnašajo, kot jim dovoliš. Ljudje se grdo obnašajo, ker so gnoji v glavi. Meni na kraj pameti ne pade, da bi bila nesramna do kogarkoli, pa bi se mi verjetno tudi kdo pustil. Za nasilje je vedno kriv nasilnež, ne žrtev.

ja seveda, rešitev je, da se oba začneta dret drug na drugega in je to potem kaos.

za moje pojme je rešitev ta, da se na tak način ne komunicira. ko se človek začne dret, se enostavno odstraniš iz njegove okolice. ko pa se pomiri, pa se mu pove, kako in kaj in da ultimat.

Metulka, saj to ne pomeni, da je žrtev “kriva” za nasilje, pomeni le, da se premalo odločno upre.
Če bi mene partner ozmerjal recimo s “kravo neumno” sredi trgovine, bi se obrnila in šla
brez njega domov…če bi grdo komentiral recimo večerjo, gre ta direkt v kanto, pa naj nosi
posledice…in tako VSAKIČ…pri tem, da teh “vsakič” ne bi bilo prav veliko, ker bi mu postavila
mejo …češ – še tolikokrat (trikrat, dvakrat) bom to prenašala, četrtič pa ne več…..
Mejo, kako si kdo pusti delati s sabo si vsak postavi sam.

metulka ima prav, če nekoga spoštuješ in imaš rad, kar partnerja naj bi imel, ne boš izvajal nad njim nobenega nasilja, četudi bi se ti pustil, tako da žrtev ni kriva!!!!

Nekaj je sigurno na tem, da človek ravna s človekom, kot mu ta dovoli. Jaz, priznam (mea culpa) mi včasih uide kaj grdega, ko sem jezna. Izgubim kontrolo. Mož ne reče nič – počaka, da mine. Če on kaj grdega reče meni, zmeraj sledi: Oprosti, tako pa ti z mano ne boš govoril. In potem on: Zakaj pa ti lahko z mano? In ko pomislim, je odgovor jasen: Ker mi dovoliš. Zakaj pa ne odreagiraš? Še vsakič ko je, sem nehala, ker vem, da ni prav. Ampak rabim, da mi v tistem trenutku to pove. Zdajle si šla pa predaleč, nehaj. In potem se raje umaknem in ohladim.

Vsak pri sebi odloča, kaj bo toleriral. Samo ko druga oseba zapade v vzorec zmerjanja (in to je kar hitro), je čedalje težje to ustavit.

Mogoce se bo slisalo tole butasto ampak kako pa zgleda to psih.nasilje,da te zmerja,ponizuje..pac zmerjaj nazaj in ponizuj,ce si tiha mila jera bo dobil zalet ane..
ko je mene kdaj dedec zmerjal,sem mu vse po spiski nazaj,bil je vse od gnoja,do svinje..se je hitro unesel,je raje gofljo drzal..enako z enakim pa je..
ok drugo se mi zdi fizicno nasilje,ko res tezko premlatis mocnejsega..ampak tega psihicnega ne razumem najbolje,saj imamo ja zenske jezik al pac ne?

no, ne vem, če tole sem spada
ampak zaljubila sem se v kurbirja, ki je mislil, da ima zlatega
ni pa pričakoval, da je dobil eno, fejst zajebano
torej…bila sva skupaj kako leto, ko je šel ven, za celo noč, brez, da je kaj povedal…

jaz pa , ne bodi lena, sem takoj drug petek, pokupila prnje in šla žurat v Lj. dobil je dolg nos..
pa se sopomnim, kako bi kmal popustila in ostala doma..pa nisem
drugič, je spet zalutal, brez, da kaj pove, jaz pa spet ne bodi lena, za vikend sem šla, pa me ni bilo dva dni..zraven, sem mu dala vedet, da sploh ni problema…da lahko tudi tako, živiva, čeprav mi sploh ni bilo za it…
sem tista dva dni, bila pri kolegici, v postelji zavita in s knjigo v roki..on pa je mislil, da okoli lutam….tretjič, me je nadrl, kako si predstavljam, da bom sama okoli hodila, ko sem hotela it, mal ven…pa se nisem dala, sem kr šla..on je ostal doma in me čakal, ves usran, kjesem ,kaj delam…sem mu povedala, da se mu najbrž vrača, ker je bil on zmeraj tak…kurbirski..

no, hočem povedat, če bi se takrat pustila, če bi ga takrat čakala doma, bi danes bil bog ve , kje, tako, pa me spoštuje, ker ve, če bo on, bom jaz
danes je hvale vreden človek, doma, ali pa greva skupaj..še danes ne ve, da sem to počela namerno in s ciljem…

čestitam, ta prava si!!

Sicer, če je že leta takšen, potem si hudo pozna in vprašanje koliko bo haska. Ampak, moj je meni samo enkrat rekel, sicer baje v šali kao (je bil tudi ton glasu takšen, da vem da je bilo bolj v šali, ampak vsaka šala ima nekaj resnice v sebi, pravijo), da ker je on bosanec, in da vsi bosanci ošamarajo svojo žensko, da je potem poslušna …. no in sem mu s smrtno resnim obrazom in glasom odločno rekla, da z mano ne bo tako govoril, niti v šali, da naj se s tem ne heca in da naj gre lepo domov k svojim staršem in bratom in njim grozi s tepežem, meni pa ne bo in PIKA. Pa je utihnil, povesil pogled in jaz mu po obrazu vidim, kdaj ga stisne pri srcu in takrat ga je. Od takrat naprej mu na kraj pameti ne pride več izjavljat kaj takega.

res se sliši butasto in JE butasto, ni fora v tem da ženska ne bi zmogla deca nazaj nadret in mu vračat željivke, fora je v tem da to ni noben odnos, plus to da otrok to sliši!!!!!!
In psihično nasilje je še marsikaj več kot žaljivke, ne bom razlagala, ampak pusti hujše posledice kot fizično nasilje, kjer se ti zadane rane zacelijo, pri psihičnem pa umiraš na obroke in tega noben ne vidi

zakaj točn si mogla zdele Moniko ozmerjat z glupo..vidiš tko, se tud med partnerjem začne…

res se sliši butasto in JE butasto, ni fora v tem da ženska ne bi zmogla deca nazaj nadret in mu vračat željivke, fora je v tem da to ni noben odnos, plus to da otrok to sliši!!!!!!
In psihično nasilje je še marsikaj več kot žaljivke, ne bom razlagala, ampak pusti hujše posledice kot fizično nasilje, kjer se ti zadane rane zacelijo, pri psihičnem pa umiraš na obroke in tega noben ne vidi[/quote]

ja jebat ga tudi glupi moramo ziveti..se vedno mi ni jasno tole psih.nasilje..ce mene dedec poslje v k..ga posljem nazaj,tako pac je..otrok slisi,kaj slisi??,oceta ki se izzivlja nad mamo milo jero,to slisi,sploh ce je puncka,se ji bo zdelo normalno da bo nekoc dedec nanjo vpil..ce jim je toliko do otrok naj se locijo namesto ,da poslusajo kricatorja al pa naj zakricijo nazaj npr.ko je otrok v soli,vrtcu al pa pri babi na obisku..takrat naj mu vse po spisku,bo hitro nehal vpit..
ne verjamem v psih .nasilje..se mi zdi bolj prostovoljno prensanje seratorja.
fizicno nasilje je pa nekaj drugega,tu se clovek boji za zivlenje.

pa ne mi zdaj o tem kako tezko je to..meni je dedec razbil vhodna vrata,jaz pa njemu drug dan avto..pa sva si bot!mislis da krici name,da me zmerja..mislis da upa?dvomim
mislis da jaz nanj kricim?mislis da si upam?ne raje sva oba tiho,ni prepira ni hude krvi!

Praviš, da te ne jemlje resno. Veš zakaj – ker se niti sama sebe ne jemlješ resno. Besedico NEHAJ lahko izrečeš na mnogo načinov. Resno te bodo pa jemali le takrat, ko boš to besedico izrekla odločno, umirjeno in s prepričanostjo v sebi, da bo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} delovala.

Monica potem ti v takem primeru, kjer je psih nasilje in partnerju ne prideš do živega in se ti dobesedno ne da več s tem ukvarjat, najboljša rešitev ločitev? Tudi če je posredi otrok?
Resno vprašam.

Jaz ne vem no, ampak po moje je najbolje ignorirati žaljivke, tako vidi, da ničesar ne doseže in pika.
Ko ti reče da si krava, mu pač ne skuhaš, ker krave ne znajo kuhat. Ko ti reče da si kurba, pojdi za par ur ven in si kupi nove čevlje, pa magari na 10 obrokov in ko te vpraša od kod pa to, jah kurbe pač zaslužijo…Ko ti reče da se odseli, spokaj za par dni k svojim in se mu ne oglašaj na telefon – bo plazil za tabo…

Jaz mislim, da so to najboljše variante, na katere prav noben moški ne bo imun, če pa bo, se pa loči in odseli, ker je brez veze.

ali locitev ali pa da seratorju vrnes v isti meri v jeziku ,ki ga edino razume,saj ves katerem..zal druge poti ni..sem bila jaz tud vcasih prijazna,potem pa me je minila prijaznost..cisto drugace se je zacel obnasat..res da nisva nikoli kricala pred otrokom,sva pa toliko bolj ko sva bila iz oci v oci sama.
vse sem zacela ponavljat za njim..ti men vrata,jaz teb avto,ti men svinja,jaz teb prasec..ker sva oba vzkipliva se raje kontrolirava,ker se ve kaj bo ko bo zacel en izmed naju z zmerljivkami..jaz cakam,da zacne on,on caka da zacnem jaz..noben pa noce zacet and we doin fine

Ker ni tako enostavno. Če mene kdo užali, mi vzame dar govora, ker sem preč od šoka. Pač nisem vajena, da kdo tako dela z mano.
Bivši mož je izvajal prefinjeno obliko “nasilja”, ki ga ne moreš opredelit kot nasilje, saj ne vključuje očitnega žaljenja in poniževanja, te pa počasi, a vztrajno zmanjšuje in tlači, da na koncu postaneš čisto drug človek. Za upor rabiš energijo. Zakaj se vsi ti delavci, ki so bili tako grdo zlorabljeni in opeharjeni, ne uprejo s pestmi? Saj so sami močni deci (zidarji), vajeni vsega hudega in nimajo kaj izgubit? Ker so jim ubili tudi voljo. Počasi, a vztrajno, so jih zreducirali na nule.