je ostal prvi otrok doma ko ste rodile
Ko rodim, bo hčerka stara 2 leti in ker že sedaj ni v vrtcu, je niti ne mislim dati v vrtec do 3.leta. Nekako se mi zdi, da je prav da je z mano. Malo več dela sigurno bo, pa se tega ne bojim.
Ne želim jo izključiti ker pride dojenček, saj veste kako je potem z ljubosumjem. Vsa pozornost na starejšega otroka, saj novorojenček samo spi in je prve mesece, pa bo prava bratsko/sestrska na naveza :)))))))))
You wish! Starejši otrok naj gre v vrtec, ker bo doma precej bolj prikrajšan, kot pa tam. V vrtcu imajo polno zaposlitev, z njimi se veliko ukvarjajo, ti tega časa žal ne boš imela. Si očitno malo pozabila, kaj pomeni dojenček. Starejši otrok bo non stop za vse prikrajšan, ker dojenček zahteva veliko.
V vrtcu. Otroci imajo svoj ritem in ni potrebe, da se ta ritem podre zaradi novorojencka. Starejsi otrok ima pravico do “zabave” s svojimi vrstniki, mlajsi pa ima pravico do 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pozornosti matere vsaj v casu, ko je starejsi v vrtcu. Popoldne pa se posvetis starejsemu mirne vesti…
You wish! Starejši otrok naj gre v vrtec, ker bo doma precej bolj prikrajšan, kot pa tam. V vrtcu imajo polno zaposlitev, z njimi se veliko ukvarjajo, ti tega časa žal ne boš imela. Si očitno malo pozabila, kaj pomeni dojenček. Starejši otrok bo non stop za vse prikrajšan, ker dojenček zahteva veliko.[/quote]
Tako je.Otrok bo imela še veliko priložnosti vzljubit malo dete,kljub temu,če bo hodil v vrtec.jAZ MOJEGA NISEM IMELA DOMA,SEM SE DOPOLDAN POPOLNOMA POSVETILA DOJENČKU IN NOBEN NI BIL ZA NIČ PRIKRAJŠAN.pardon za črke..
mislila sem bolj zaradi bolezni, so dojenčki dosti zbolevali zaradi starejših, ki so (če so) bili v vrtcu, ali ste jih raje obdržale doma, rodila bom avgusta, mali gre potem pri treh letih prvič v vrtec septembra, pa ne vem kako bo zaradi raznih okužb, sicer večji otroci manj zbolevajo in manj nosijo domov, pa vseeno…
fino, da imate nekatere dojenčke, ki samo spijo in jejo. Naša dojenčica je imela prve mesece krče in mi na kraj pameti ni prišlo, da bi 3-letnika držala doma in bi cele dneve poslušal dretje in gledal svojo mamo, kako živčna hiti od enega do drugega opravka. Lepo je šel v vrtec, se imel tam fino, popoldne sem šla ponj in smo bili še celo popoldne zunaj, jaz sem se ukvarjala z njim, tamala je pa takrat ponavadi spala v vozičku.
Je pa res odvisno od otroka – sin je zelo družaben in je zelo nerad doma, kar naprej bi se potepal in družil z vrstniki, zato je zanj vrtec idealen. Nikoli ni imel problemov s tem, da mora on v vrtec, tamala je pa doma z mano, in da je zato prikrajšan. Če bi bil pa bolj plašen in navezan name, bi pa mogoče drugače razmišljala.
Moja bo hodila v vrtec, kmalu bom rodila. Mi na misel ne pride, da bi jo imela doma, ker ji vrtec toliko različnih dejavnosti nudi, ki jih jaz doma ob dojenčku niti pod razno ne morem ponuditi. Ja, edini pomislek imam glede bolezni, ampak upam, da ne bo hujšega. Ne vem pa, kako lahko ene pišete, kaj otrok zamuja, če ni v vrtcu, če svojega otroka sploh nimate v vrtcu. Veste kaj vse znajo že čisto mali otroci v jaslični skupini? Predlagam vam, da si pejte enkrat pogledat! Vrtec je zakon!
Jaz sem rodila lani novembra in sem imela starejšega (4 leta) prve tri mesece doma. Sedaj, ko je (upam) najhujši del sezone bolezni mimo, pa tudi mali je že malo starejši, smo ga dali nazaj v vrtec. V vmesnem času so bili v naši skupini tako bolni, da so bili en dan samo štirje v vrtcu. Tako da sem vesela, da je bil doma. Je pa seveda več kot dvojno delo, ker se moraš res z obema polno ukvarjat. Ampak imam raje dva zdrava doma kot pa bolna.
Aja, in seveda mlajšiga tudi nisem vozila v trgovine, zabave, lokale ipd, ampak vsak dan na dolge sprehode.
se strinjam, moja je sicer kar zadrzana,sramezljiva,ampak v vrtcu uziva.vsak dan si kako novo pesmico domov pripoje,rise,skrbi za puncke,bonton pri mizi obvlada v nulo… Stara pa je 23mesecev. Ce slucajno ostane doma ze govori da gre v vrtec. Se mod bozicnimi pocitnicami je bla 2 dneva tam ker je enostavno hotla it.
Ce otrok ze prej hodi v vrtec,naj hodi se naprej,razen seveda ce ogromno zboleva in prenasa bolezni na dojencka.
Jaz imam raje 2 zdrava, kot dva bolna.
Jaz se sprašujem,
1. kdaj so matere postale tako neznansko nesposobne, da niste v stanju okomandirat dveh LASTNIH otrok?!
2. Kdaj so ratali otroci taki tirani, da mati ni v stanju okomandirat dveh LASTNIH otrok?!
Imam 2 otroka, enega kroničnega bolnika in drugega s posebnimi potrebami od rojstva dalje. Prvi je šel v vrtec s 3 leti in pol, drugi bo šle s tremi in pol naslednje leto. Pol leta po rojstvu drugega nam zdravniki niso dovolili, da bi šel starejši v vrtec, ker bi to lahko mlajšega pokopalo. Ko je večji začel hoditi vrtec, sem glede na hvalospeve vrtcu pričakovala, kako bo moj otrok navdušen in vzhičen, pa ni bilo nič od tega. Je pa res, da smo doma delali praktično vse, kar so delali v vrtcu in še kaj zraven, od risanja, modeliranja, barvanja, hodili smo na igrišča in igrala, veliko v naravo, družili smo se s še dvema družinama s približno enako starimi otroki, tako da družbe ni manjkalo. Zato je bil otrok pri 4 letih takoj za to, da ostane z mano in novorojenčkom doma in vrtca ni nikoli niti spomnil. Prva 2 mes, ko je mož zaključil očetovski dopust, mi je na pomoč prišla študentka PF, hči od znancev, da je, če je bila ravno sila, peljala večjega na igrišče ali kamorkoli, če meni ni znesli. Po 2 mes smo se že toliko ujeli, da pomoči nisem več potrebovala.
Ja seveda, je naporno – a je kdo kdaj obljubil, da ne bo? V življenju le ni vse vedno samo dolce vita! Ampak ko je ravno sinova skupina v kompletu obležala v bolnišnici (JA, ŠTIRI – PETLETNIKI!!!) za neko trebušno virozo, vsi na infuziji in v nulo podrti, sem bila prezadovoljna, da smo uredili tako, kot smo. Kriza je res prva dva meseca, da se novo dete ujame z dojenjem, spanjem, da se sama ujameš z novim ritmom, kdaj kaj naredit, kako zapolsit večjega – kje pa piše, da je treba ves božji dan z otrokom legice zlagat?! Ali imeto dojenčka 24 ur na dan na rokah? Pa ne mi o krčih, smo še kaj bistveno bistveno hujšega dali čez – vseeno je treba zdravo pamet in razsodnost uporabljat. Otroka se vključi v vsakdanje opravke, jaz sem lupila krompir, one je pa risal ali pa ga je rezal na kocke – je to že kdaj komu škodilo? Veliko manj, kot brezpogojno izpolnjevanje vsake otrokove kaprice točno tukaj in točno zdaj. Jaz sem bila (in sem še vedno) veliko sama z obema, mož dela do 17h in je doma ob 17:20, večji je sladkorni in srčni bolnik, rabi strogo dieto, prilagojeno prehrano, mlajši ima še več diagnoz odprtih, med drugim še vedno tudi sicer rahlo cerebralno paralizo, rodil se je 9 tednov prezgodaj, pa smo se vseeno pošlihtali. Danes ima večji skoraj 9 let in velikokrat pove, da je bil zelo vesel, da ga “nismo dali od hiše” (njegova interpretacija!), ko se je rodil bratec. Če bi bila danes še enkrat pred isto dilemo, bi naredila enako.