Spoštovani,
saj ne vem, če je prav, da vas s tem morim, pa bom vseeno tečnarila.

Sem 4. noseča, stara 40, vse ok. Gre pa za to, da me je prvič v življenju strah poroda. Prejšnji trije niso bili tako hudi, da bi me to plašilo. Kar tako – enostavno bojim se. Bojim se bolečin, kar se tega tiče so bili porodi vedno res zelo boleči, pa to tako je. Do sedaj sem bila s tem sprijaznjena, zdaj me pa tole hudo matra……in bojim se zapleta. Ovite popkovine, ramenskega zastoja…..vsega.
Vem, da kakšnega hudega komentarja na tole ne morete imeti, pa vseeno. Mogoče pa nisem edina, od katere ste tole slišali, pa mi povejte vsaj kaj v tolažbo.
Za EA se ne bi odločila, za Ultivo tudi ne. Hočem biti prisebna. Kaj drugega mi pa že ne more pomagati, ane?

Oprostite za ukraden čas, ampak vam zelo zaupam, zato sem se odločila, da vas povprašam, kaj naj.

Želim lep dan.

Spoštovani,

z vami v teh pogojih seveda lahko le sočustvujem, saj ste mi vnaprej iz rok vzeli vsa orodja, ki morda lahko kako pomagajo. Strah vas je bolečine med porodom, vendar ne bi radi ničesar, kar zmore to bolečino olajšati. Če bi ne zapisali, koliko ste stari, bi mislil, da jih imate 15. V tej starosti nekatera dekleta morda še tako razmišljajo, da pravzaprav v resnici ne razmišljajo.
Predlagam, da se s problemi, na katere nimate, oziroma nimamo vpliva, ne ukvarjate in preprosto zaupate, da se ne bodo zgodili. Nekako tako kot se vsako uro življenja ne sprašujemo, če nam bo kmalu na glavo iz vesolja priletel meteorit ali ne? To npr. velja za ovito popkovino, zastoj ramen, izpad popkovine, in še marsikaj. Prepustite se profijem in verjemite, da bo v danih pogojih vse najbolje izpeljano. Ko bo tako daleč, boste vse napore prestali enako ali bolje kot doslej.

POdobna situacija je bila pri meni , stara 35 let, 3. nosečnost, pa me je bilo celo nosečnost ful strah , vsake bolečine, in pa tega kar navajaš ti … pri prejšnjih nosečnostih še vedela nisem , da se lahko take stvari zapletejo …Po moje je zato kriv internet in vedno večja obveščenost, pa pri meni najbrž tudi dva ss v prejšnjih zgodnjih nosečnostih.
Naj ti povem da ko je šlo zares, nisem imela časa razmišljat kaj bo šlo narobe , ampak sem se prepustila strokovnjakom , čeprav dejansko so bili problemi med porodom , ampak kot pravim sem zaupala zdravniku , ki je spremljal moj porod in babici , in vse je bilo ok .Bolečino sem se pa proti koncu poroda naučila prepoznati, ne vem kako naj rečem , rekla sem si , da ni šment, da bi me mogli ti popadki tako boleti in ko sem se skoncentrirala na to kako poteka popadek je bilo bolje, ker sem vedela kaj pričakovati z vsakim popadkom…
Upam da nisem preveč zatežila , ampak vem kaj prestajaš zato sem se ti oglasila.

Spoštovani dr. Pušenjak,

zahvaljujem se vam za Vaš odgovor, predvsem za potrpljenje in razumevanje. Ponavljala si bom Vaše besede in nasvet in se v ključnih trenutkih res prepustila strokovnjakom, pred tem pa se bom poskušala zavedati, da gre le v majhnih procentih kaj narobe in pri meni bo verjetno vse lepo in prav.
Glede na vse skupaj pa bi svoje razmišljanje ( ki res ni primerno mojim letom, s tem se strinjam) opravičila z besedami mojega zdravnika – povečana skrb pride z leti, ko smo mlajši, jemljemo vse skupaj čisto drugače. Nekaj resnice je seveda tudi v tem, kajne?

Želim Vam lep dan in prijetno pomlad!

_________________________________________________________

TPODJA,
tebi tudi hvala za podporo in odgovor, se popolnoma strinjam. Včasih bi bilo dobro, če bi bile nosečke za določene prispevke na internetu kar nepismene……Srečno in vse dobro!

🙂 sicer se strinjam glede previdnosti, ki raste s starostjo, po drugi strani pa imamo razum in modrost prav zato, da deluje kot “sidro”, da nismo tako občutljivi na naključne čustvene cunamije…če drugega ne s starostjo zelo dobro vemo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se jo skuha…