SDS: Državni funkcionarji naj se testirajo na droge
Če se funkcionar ne želi testirati, se pojmuje, da je test pozitiven
Poslanska skupina SDS-a je vložila predlog zakona, po katerem bi se morali vsi državni funkcionarji enkrat letno po naključnem vzorcu obvezno testirati na prepovedane droge.
V zadnjem letu je v slovenski javnosti in medijih objavljenih mnogo informacij, ki kažejo na uporabo prepovedanih drog med slovenskimi politiki, ob čemer se zastavlja vprašanje odgovornosti do države in opravljanja funkcije, odločitev za predlog zakona pojasnjuje poslanska skupina SDS-a v sporočilu za javnost.
Pri argumentaciji navajajo tudi medijskega kronista Aleksandra Lucuja, ki je zapisal, da je med politiki “vse prepleteno z gejevsko-kokainsko prepredenostjo“.
Funkcionarji so po tem zakonu poslanci državnega zbora, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji. V SDS-u so prepričani, da ima javnost pravico do vedenja, ali našteti pri opravljanju svoje funkcije niso pod vplivom prepovedanih drog ali v opijskem stanju.
Če zavrneš, si pozitiven na droge
Zakon bi prinesel slednje novosti: vsak funkcionar bi se moral enkrat v koledarskem letu svojega mandata udeležiti testiranja na vsebnost prepovedanih drog v organizmu. Kdaj naj bi bil posamezni funkcionar testiran, po zakonu določa naključni žreb. Ob žrebu bi določili tudi datum, uro, kraj in način testiranja. Test bi se opravil 48 ur po prejetju poziva. Če bi funkcionar test zavrnil, bi se štelo, da je izvid na prepovedane droge pozitiven.
Sankcija: Seznanitev delodajalca in javna objava
O pozitivnem izidu testa na droge predstojnik Instituta takoj obvesti predstojnika organa, kjer naključno izbrani funkcionar opravlja svojo funkcijo. Predstojnik o tem seznani funkcionarja, mu izda račun za stroške testiranja ter poročilo o izvedbi testiranja in izide objavi na svoji spletni strani.
Test bi opravljal Inštitut za sodno medicino, v ta namen pa bi bila sestavljena posebna komisija za testiranje funkcionarjev na prepovedane droge s štirimi člani. V njej bi bili: predstavnik Inštituta za sodno medicino, predstavnik organa, kjer opravlja funkcionar svojo funkcijo, predstavnik Društva novinarjev Slovenije ter predstavnik Združenja novinarjev in publicistov, je še zapisano v predlogu zakona, ki ga v celotni različici lahko preberete na http://www.sds.si/file/2011/3/obvezno-testiranje_050311/Zakon_OBVEZNO TESTIRANJE NA PREPOVEDANE DROGE_mar2011.doc
[hr]
http://www.rtvslo.si/slovenija/sds-drzavni-funkcionarji-naj-se-testirajo-na-droge/252385
[hr]
Komu ne diši obvezno testiranje na prepovedane droge?
Zanimivi so predvsem odzivi. Nekateri pravniki trdijo, da naj bi bil zakon neustaven. Vendar ima policija, ki med vožnjo zaloti voznika, ki vozi pod vplivom drog, ne samo pravico, da ukrepa, ampak mora ukrepati, ker drogirana oseba ogroža sebe in druge.
Tudi drogirani funkcionarji ogrožajo sebe in druge, saj zaradi stanja ali izsiljevanja ne sprejemajo ravno »treznih« odločitev. Če je takšnih zadrogiranih primerkov več in nastopajo v ustrezni kombinaciji, so posledice njihovega delovanja lahko izjemno škodljive in nevarne. Vsaka, še tako slaba odločitev, je za njih lahko fantastičen dan. Takšnih fantastičnih dni pa je bilo v tem mandatu že preveč. Zato se je potrebno izogniti vse bolj pogostim namigovanjem, da so nekateri pomembni politiki uživalci drog. Javnost ima pravico izvedeti, ali so njihovi politični funkcionarji brez tovrstnega madeža in vredni zaupanja ali ne.
Zame je zadeva jasna. Verjamem, da je protiustavno, je pa tudi protiustavno (ali vsaj nezakonito) sprejeti zapornika z Guantanama. Pa se bo zaradi enega “terorista” pri nas zakon spremenil (mogoče celo po hitrem postopku), zaradi kupa zafiksancev pa ne.
Skratka, če je protiustavno, pa spremenimo ustavo. Seveda bodo proti borci za pravice človekovih svoboščin, samo jaz pa si želim vedet preden sedem v avto, v kakšnem stanju je voznik, prav tako želim vedet v kakem stanju so ljudje ki “vozijo” usodo moje dežele. V obeh primerih (avto in politika) so lahko posledice katastrofalne, sam se pa odločiš če greš zraven.
Prav tako, imamo totalno represijo v prometu, pri drogah in gospodarstvu, pa smo neuspešni pri kazenskem pregonu. Se sprašujete zakaj?
Kot zadrti anarholiberalki mi povsem dol visi, kdo se drogira in kdo ne, tako ali tako mislim, da bi bilo treba ves promet z drogo dekriminalizirati.
Po drugi strani se mi zdi pa misel na raznorazne teste zelo privlačna. Za začetek bi uvedla na vsakih volitvah test osnovnošolske izobrazbe in pismenosti, ki bi ga morali opraviti volilci, in sicer kar na drugi strani volilnega listka; če ne bi bilo pravilno najmanj 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} odgovorov, bi bil volilni listek neveljaven. Vprašanja bi bila različno težka, začelo bi se s tem, kaj je težje, kila perja ali kila svinca, vsekakor bi moralo biti vključeno pravilno sklanjanje mater in hčera, take stvari.
Za parlamentarce bi pa seveda predlagala še nekaj testov, na primer test plačevanja položnic, psihološki test, merjenje IQ (ki bi moral biti za parlamentarce višji vsaj od sobne temperature), test barvne slepote (za tiste, ki se jim prikazuje rdeče), test paranoje (za tiste, ki jih za vsakim vogalom preganjajo komunisti), preizkus izkopavanja kosti v hudih in še hujših jamah (najmanj 5 kosti v eni uri), test popolne prifuknjenosti (za tiste, ki vidijo leteče vijoličaste slone), osnovnošolska matematika (ali parlament lahko izglasuje, da je dva + dva enako -75), da ne nabrajam dalje.