Neplodnost

Šablonsko zdravljenje neplodnosti in vaše izkušnje?

Default avatar
Trenutno se za neplodnost zdraviva v Dravljah.

Po dveh obiskih sem dobil občutek, da vse skupaj poteka šablonsko. Poleg standardnega odvzema krvi, hormonskih testov, spermiograma in HSG sva dobila takoj Klomifen, še preden smo sploh vedeli ali ovulacije so ali ne. Zdravnica naju ni opozorila na to, da je dosti velika verjetnost, da Klomifen povzroča večplodno nosečnost - v navodilih je specifično pisalo, da mora zdravnik na to opozorit. Nič hudega, samo da bi se prijelo, se pa ob tem vseeno vprašam kako pomembna oz. nepomembna se ji midva kot pacienta zdiva. Sem dobil občutek, da se Klomifen predpisuje ko analgetik, ko te kaj boli; če bolečina ne preneha bomo pa pogledali dalje (in kot sem spoznal kasneje sem imel prav).

Je rekla zdravnica naj se oglasimo čez 3 mesece, če ne bo nič. Kdo bo pa pregledal ali ovulacije so vmes ali ne? Verjetno je to "nepomembno", saj če ne zanosiš, verjetno nisi imel ovulacije in gremo na IVF. Na zadnjem pregledu je imela komaj čas za naju in pojamrala kako veliko pacientov še ima za pregledat.Nato sem zasledil en odgovor dr. Pušenjaka na enem forumu, kjer opisuje kako se danes zaradi velikega števila pacientov Klomifen tala, ko bombone, saj nekje v 50% pomaga. Potem mi je postala slika jasna.

Zaradi preveč pacientov (ali zaradi več sprejetih pacientov od še znosne številke za kvalitetno delo) se s Klomifenom za par mesecev "znebijo" 50% pacientov in se ni potrebno ukvarjat vsaj z njimi. Vmes pa ostali pacienti čakamo mesece na čudež, namesto, da bi že prej opravili teste, kjer bi videli ali je Klomifen sploh prava izbira. Čas pa teče...

Pri nas je potek zdravljenja zdaj načrtovan takole: če ne bo Klomifen opravil svoje gremo na IVF. Kaj pa ostali testi za cel kup nepravilnosti preden sploh pridemo na IVF? Tudi na njihovi strani neplodnost.com je pri poteku zdravljenja največ pozornosti namenjeni IVF in dobiš občutek, da greš na IVF ne ker ni druge izbire za pacienta, temveč, ker je to lažje za sistem.

Torej občutek imam da prava testiranja pridejo na vrsto šele, ko daš ves tekoči trak (vso šablono) skozi in če še imaš energijo (fizično in psihično) da vrtaš dalje kaj bi lahko bilo. Do tega stadija pa si samo številka, kjer se redko kdo poglobi v tvoj primer.

Zanima kakšne izkušnje imate vi z vašim zdravnikom in ali lahko koga priporočite (če lahko opišete zakaj se vam zdi da je super).
Default avatar
Spike pozdravljen v čudovitevem svetu slovenskega zdravstvenega sistema, kjer ne veš kdo pije kdo plača.

Z možem se z neplodnostjo ukvarjava že 6 let, zamenjala sem 2 kliniki in moram povedati, da nekih strašnih razlik ni. Ja res je vedno poslusijo s klomifenom, nato pa v IVF, ne glede na to ali je problem pri moškem ali ženski. Ni važno, če ima moški slabe plavalčke, žensko bodo nafilali s hormoni do konca. Ni uspeha? nič hudega, bomo šli v IVF, kjer dobiš še več hormonskih inekcij, 1. IVF ni uspel, pa probajmo z večjo dozo, še vedno ni uspeha, bomo drugič dali še ve, v smislu enkat bo že ratalo. Potem pa prihaja do hiperstimulacij, in vse kar dr. reče je ja mogoče je bila pa doza prevelika, kot da sem si sama domislila dozo hormonov, ki mi jo bodo dali. S tem da ne komentiram, da poznajo le eno ali mogoče dve vrsti hormonov, kot da smo vse iz istega testa, iste teže in istih zdravstvenih težav. Pa še to je potem ena vrsta zdravil predraga oz. jim zmanjka. To sem že vse doživela.

No na koncu mi po vseh teh napornih letih postopkov rečejo, da moževi plavalci sploh niso slabi, kot so sprva mislili in da imam očitno jaz težave, oz. sodiva v mali odstotek nepojasnene neplodnosti. Tako da po 6 postopkih (to pomeni vseh, ki jih plača zavarovalnica) čakam na laparoskopijo, da vidijo, kje leži težava. Kdo ima zdaj koga za norca. Vsakemu, ki nima medicinske izobrazbe je jasno, da se najprej naredijo preiskave in nato se bolezen zdravi, ne pa ravno obratno.

Tako, da kar se tiče izkušenj imam jaz zelo slabe, stvar je malo boljša, (vsaj po mojem mnenju) pri dr. Rešu, kot pa v Lj. On se vsaj malo prilagaja posamezni bolnici in preizkuša nove stvari in zdravila, imaš obutek, da se človek trudi. Lj pa vsaka ki stopi čez vrata dobi 2 dozi Meropurja, ne glede na to ali je stara 20 ali 40 let in ima 50 ali pa 150 kg. saj smo vse iste kajne?

Vseno vama želim veliko sreče, mogoče bosta v tistih 50 % parov, ki jim kar hitro uspe. Srečno
Default avatar
zvezdica26, razočaranje je res. moti dejstvo da je na voljo toliko enih zadev, potem pa te pri zdravljenju ovirajo šablone, trde glave in pomanjkanje zdravil. kot pravijo, res moraš biti sam pol dohtarja, če hočeš ozdravet. in pri tem te dohtarji (ne vsi, da ne bo kdo užaljen) še čudno gledajo, kako da veš za kak podatek ali dva, češ da bi bilo najbolje, če nič ne rečeš pa bodo že oni sami vse ugotovili. kot da so strogo naučeni kako najt bolezen pri še tako mutastem pacientu, ki jim ne daje nobenih informacij in so iz tega ven zdrasli, da če jim kateri pacient kaj sugestira ga mirno preslišijo, ker oni že vedo. škoda.

verjetno je povsod v celem zdravstvenem sistemu enako s svetlimi izjemami seveda. verjetno bi bilo povsem drugače če bi vsi ti zdravniki imeli lastne težave z neplodnostjo. bi malo drugače vse skupaj potekalo.

povej, a to si bila prav pri dr. Rešu osebno, ali pri enem od zdravnikov, ki delujejo v istem centru?

ima še kdo kake dobre izkušnje s kom in zakaj?
Default avatar
Jaz imam odlične izkušnje z dr.Tomaževičem. Najprej me je poslal na laparo in histeroskopijo (opravil jo je on), ko po pol leta ni bilo rezultatov pa na IVF. Klomifena mi ne on, ne moj ginekolog ni nikoli predpisal.

Zamenjal mi je 3 vrste hormonske stimulacije, in uspelo je. Ja, včasih je treba malo več zaupanja in vztrajanja, ne samo nerganja.

Take so pač moje izkušnje.
Default avatar
jaz pa mislim, da se malo slabše razumeš v vse to in ti ni glih vse jasno, pa zato se ti zdi šablonsko. Predvsem pa preveč pričakuješ. Neplodnost je ena velika uganka in loterija, to je dejstvo.
Kake preiskave pa bi še rad? Vse pomembne preiskave sta dala skoz. Klomifem sta dobila, hvalabogu, da so vaju prej dali na hsg, ker so vsaj preverili prehodnost jajcevodov, torej ni predpisan brezveze (če bi ga predpisali brez kontrole prehodnosti jajcevodov, bi s estrinjala s šablonskostjo). Klomifen spodbuja ovulacije, torej če je nima, bo klomifem pomagal (včasih ima ženska ovulacijo, pa ni jajčeca ali je slabo, zato je klomifen dobrodošel, ker spodbudi več foliklov, več možnosti za boljše in kvalitetno jajčece). Zakaj ga torej ne bi predpisali? Dejansko me zanima kaj bi radi imeli? Zakaj tak odpor do klomifena in IVF? Zakaj ne v akcijo? Če želita UZ v času ovulacija, pa zahtevajta. Ampak kaj vama bo to povedalo, vidi se le da je folikel počil, pa kaj to pomeni nič. Not lahk ni bilo jajčeca, je bilo slabo, ni bilo zrelo, tvoje seme ni oplodilo, zarodek je preslabe kvalitete, krivda je v slabi prekrvavitvi maternice..... Milijon razlogov, kljub temu ali je ali ni ovulacije. Vse to pa ni šans da preverijo v enem mesecu, ko bosta na klomifemu. Torej drugo ne presotane kot preizkušat in preizkušat, vse zdravniki ne zmorejo, in zato tudi 3 mesece poskusa.

Včasih ne razumem kaj bi radi od zdravnikov. Če mislite da kaj ni ok, da bi morali še kaj naredit, pač rečeš, če želiš več preiskav, to zahtevaš. Vsako zdravilo pa ima zraven navodila in tam niso zaradi lepote, ampak da jih vsak prebere, preden vzame. Bi rad, da zdravnik pred tabo prebere cela navodila? Dobiš škatlico zdravil in navodil in na tebi je, da prebereš. Nikoli se ne zanašaj na zdravnika, ni bog, vsak je zmotljiv.

Če imaš pač težave z neplodnostjo, ne vem kako ne pričakovati večplodne nosečnosti. Ravno v tem je keč, kako pridobiti čim več celic, kako pridobiti več zarodkov, da se ne gre milijonkrat skozi hormonske terapije. Če ne želiš neplodne nosečnosti je na tebi, da to poveš. Nekatere ženske pač reagirajo bolje, pa imajo več celic in zarodkov, nekatere reagirajo slabše in dobijo kljub velikim dozam malo celic ali celo nič (sem sama primer, ko je imela veliko foliklov, vsi mislili da imam ovulacijo, not pa nič, noben ecelice ali pa samo nezrele- kaj mi bo potem UZ- prav nič mi ne bi povedal). Lahko 1 sama ženska v enem mesecu pridela več celic in zarodkov, v drugem mesecu katastrofa. Kako naj zdaj kdo ve koliko česa in kaj dat. Neplodnost je uganka, če bi bilo vse tak na izi, kot pričakuješ, ne bi bilo toliko težav, toliko postopkov, toliko vsega...

Se pa strinjam s šablonskostjo, ampak ne pri takem začetku OBMP, ampak potem, ko ti že trtjič, četrtič, 10tič ne uspe. Takrat se sprašuj, zakaj taka šablonskost, zakaj ne več preiskav, zakaj ne druga zdravila...... Mogoče zdaj ne razumeš mojega posta, ampak verjemi, če boš kdaj dal toliko let in postopkov skozi, boš vedel o čem govorim. Pa sem dala postopke v tujini in začetek je isti kot pri nas. Ampak tam se potem po drugem neuspehu začne odvijat več preiskav, več eksperimentiranja..... pri nas pa obstanejo na istem mestu.
Default avatar
Še izkušnje. Zame naslabše v LJ gk. Z rešem imam še kar dobre izkušnje, se je res nekaj trudil, poskušal različna zdravila, ampak ko mu po 3 poskusih ni uspelo, je dvignil roke nad mano in me poslal po darovalsko celico. Me je vsaj poslal nekam, medtem ko bi me v LJ gk pacali več let, več postopkov in na meni bi bilo, kdaj obupat nad vsem skupaj.
Za MB sem slišala same dobre stvari in glede na slišano lahko rečem, da so še najbolj blizu tujim centrom, naredijo največ preiskav, tudi eksperimentirajo in te poslušajo, so dovzetni za zdravljenja, ki jih v ostalih dveh slovenskih centrih ne dobiš. Ampak to vse tudi šele po številnih neuspehih. Noben ti ne bo šel v skrajnosti in v številna testiranja ter preiskave že na začetku poti, tega ni nikjer.
Osebno imam dobre izkušnje s tujino, že zato, ker vključujejo tudi alternativno medicino in pričakujejo tudi od tebe samega, da boš nekaj naredil zase in svoj problem. Pri nas pa vsi pacienti pričakujejo, da jim bodo bele halje položile otroka v naročje. In kot sme že rekla, začetek je isti, kot pri nas, ista zdravila, isti principi, iste naprave..... le po vsakem neuspehu raziskujejo naprej, se ne ustavijo in ne čakajo na čudeže, vedno kaj novega poskusijo
Default avatar
@miš1,

Vidim da se moj post lahko nedvoumno bere. Klomifen sva dobila, brez da bi vedeli ali so jajcevodi prehodni. HSG je prišel na vrsto naslednjič. Zato sva mislila da je super, da je Klomifen čudežna tabletka, potem pa sva šla brat in videla da pač to ni. Kar se tiče opozorila o večplodni nosečnosti (in tudi ostalih opozoril), navodila so v tujem jeziku (ker se Klomifena pri nas ne dobi). Sva dobila navodila v slovenski lekarni kjer nama jih je prijazna lekarnarca sprintala v slovenščini iz nekih arhivov, ker je bila na srečo toliko ok da naju ni kar odslovila, češ da tega ne prodajajo več. Drugi mogoče nimajo te sreče in pač jemljejo brez da bi vedeli kaj o stranskih učinkih. Seveda si vedno preberem vsa navodila od a do ž, in če notri piše da mora zdravnik na nekaj opozorit defacto, pa tega ne stori, se ob tem vprašam na kaj še nisem bil opozorjen. Nato pa berem prispevek dr. Pušenjaka o klomifenu, ki je potrdil moje občutke, da se to predpisuje še preden se kaj več ve, le zato ker obstaja neka majhna možnost, da uspe še preden prideš do nadaljnih preiskav, ki bi ovrgli ali potrdili dejstvo, da ga sploh potrebuješ.

Sicer pa sprašujem zato da vidim kako in kaj se dogaja drugim parom, ali je povsod enako, ali kje drugače. Midva nimava za sabo tako dolge poti kot ti, in verjamem da je najino občutenje zate le kaplja v morje, vseeno pa občutim strah in razočaranje, kot ti.
Default avatar
Ja res se je prebralo, da sta dala skozi preiskave, tudi hsg in potem klomifem. Tudi pisal si o ovulaciji in ne prehodnosti jajcevodov, potem bi te bolj to moralo skrbet, kot pa sli sploh je ovulacija ali ne.
Glede navodil v tujem jeziku, pa je moje mišljenje en velik izgovor. Če imaš namen prebrat, boš našel na internetu tudi navodila v slovenščini ali pa vsaj nekaj malega napisanega. Dandanes obstaja veliko forumov, tudi takih ko odgovarjajo zdravniki, tak da če imaš voljo in če si želiš, najdeš malo morje informacij. Če je komu vseeno pa tudi slovenskih navodil ne bo prebral. Evo, vidva sta dobila v lekarni, bereš pušenjaka- ja žal je tako, da moraš sam. Saj četudi zboliš za drugo boleznijo se eni prepustijo zdravnikom, drugi pa brskajo in iščejo več infomacij na netu. Vem, da ni vse tako kot bi moralo biti, veliko bolj in več bi morali biti informirani od svojih zdravnikov, veliko več pozornosti, veliko več vsega, ampak mislim da je to povsod težko pričakovat in zato pravim, da je pač tako, da veliko stoji na naših ramenih in se ne smemo prepustit. Ob samem sumu, da kaj zdravnik ne dela prav, je prav da to opozorimo in zahtevamo. Če naletimo na gluha ušesa, pa nam ostane drug center in še tretji center- hvala bogu.
Na kaj vse nismo opozorjeni, na veliko stvari in včasih bolje da ne vemo, včasih bolje da kaj sami izbrskamo.... ma nikoli ne bo vse 100%. Včasih si rečem, kaj mi je bilo treba vse to preštudirat in zraven skoraj doktorirat, če pa imamo za to zdravnike- strokovnjake, specialiste, pa si drugič spet rečem, vsaj to mi je dalo mojega otroka.

Drugih pa ne preveč gledat, nekomu je prvič uspelo v LJ gk in je nadvse navdušen nad njimi, nekdo se npr že po prvem posvetu pri Rešu obrnil na drug center, zato ker mu je rekel, predebeli ste, nekdo se lahko v najboljšem centru mantra že vrsto let, da veliko vel preiskav skozi kot kdo, ki mu je uspelo prvič brez vseh preiskav. Vse je odvisno kje zajec tiči, kak problem imata, kaj vama je bolj pomembno, na kaj sta preobčutljiva.....100 ljudi 100 čudi. Poleg tega pa obstajajo še izjeme.
Nikoli si ne dovolim rečt, da nekdo ki je dal 1 postopek skozi, da zato doživlja manj travm kot nekdo ki je dal skozi 10 postopkov. Vsak doživlja neplodnost po svoje, nekoga lahko bolj potre že to, da v 6 mesecih ne more zanosit, nekdo pa psihično lažje preživi 10 neuspešnih IVF in 10 letno zdravljenje neplodnosti. Vsak človek drugače doživlja stres, neuspeh, bolezen. In zato nisem nikjer rekla, da je vajino občutenje samo kaplja v morje, daleč od tega. Čisto vsi občutimo strah, razočaranje in bolečino. Govorim samo, da na vse skupaj drugače gledaš, ko greš v 1 postopek in ko že daš več postopkov skozi. Ti misliš, da bi ti morali poleg teh osnovnih preiskav narediti še 100 drugih preden te dajo na klomifem, jaz mislim, da je to nepotrebno- meseci bežijo, leta bežijo, na nekatere preiskave se čaka več mesecev, potem še izvidi.... nekatere preiskave so zelo invanzivne, nekatere so zelo drage, nekatere pokažejo problem, ki je 1:milijon da si take sreče..... Zakaj vse to dati skozi, če pa izkušnje kažejo, da je več šans, da pomaga le polovička klomifena ali en IVF. Ko pa daš skozi 3 neuspešni ivf, takrat pa se strinjam s tabo o šablonskemu zdravljenju in ne razumem zakaj se špara, zakaj se ne odpira vrat ostalim možnostim, ostalim zdravilom, zakaj ne opravijo več preiskav.....
Default avatar
Klomifen je res zelo "cost-benefit" učinkovita zadeva. Če res pomaga v polovici primerov (ta statistika mi ni poznana), stane pa max 5 evrov na ciklus... Vsekakor velja poskusiti. Tudi stranski učinki so zanemarljivi - če jih primerjamo z ostalimi zdravili v postopkih.

Strinjam pa se, da je na mestu z UZ preveriti, kako, oz. če sploh, Klomifen deluje. To lahko stori tudi osebni ginekolog. Pred jemanjem zdravil bi bilo treba preveriti vsaj spermiogram. Tudi to je poceni in neinvazivna preiskava. Če ni (dovolj) plavalčkov, vama tudi ovulacija nič ne pomaga.

Če prav razumem, si moški. Lepo in prav je, da se tako aktivno vključuješ v zdravljenje - le tako naprej :)
Default avatar
se strinjam z Ilono. Klomifen je prepoceni napram ostalim zadevam, ki nam pomagajo pri neplodnosti. Vsak se sam odloči ali se bo odločil za zdravljenje neplodnosti, ali se bo zdravil v SLO ali tujini. Če vam izkušnje v SLO niso všeč se je smiselno obrniti na tuje centre. Je pa res, da z našo zlato kartico "ZZZS" tam ne mahamo, ker ne pomaga.

Me pa res zanima, če je katera dr. Rešu povedala, da Klomifena ne bo jedla zaradi vseh stranskih učinkov. Kakšna je bila reakcija zdravnika?

Jaz sem jih imela polno (žal same negativne) stranskih učinkov, pa bi jih jedla še enkrat, samo, da mi ni potrebno oditi na IVF.
Default avatar
Mene pa je na HSG in laparoskopijo poslal moj G, šele potem, ko ni bilo uspeha, sem šla po napotnico k mojemu G za zdr. za neplodnost.

prvič sva šla k dr. Rešu, šele tu sva po opravljenjem spermiogramu in mojih izvidih dobila Klomifen, sicer brez UZ spremljanja, ko sem jemala tbl.

Ker ni uspelo s Klomifenom, sva šla na 1. ivf, nato je sledil 2. in 3. in vmes še splav po ivf-u, 2 x ETZ.

Uspelo nam je v 4. ivf-u na GK LJ, ko sva menjala kliniko, včasih tudi to pomaga.

Srečno. Bata
Default avatar
Kot je meni pojsnil ginekolog, s klomifenom dejansko pomagajo polovici parov, ki pridejo in rečejo, da eno leto niso zanosili. To so tisti z manjšimi težavami, ki rabijo samo spodbudo (da pride do ovulacije, do močnejše ovulacije ...). Ne samo da sebi olajšajo stvri, ker se znebijo polovice pacientov in se lahko potem ukvarjajo s tistimi, ki so res problematični, ampak tudi številnim pacientom pomagajo na neboleč in enostaven način.

Meni sicer tudi ni všeč, da pri tem pogosto ne delajo UZ, hsg... in ne spremljajo pacientke, ker bi to pomagalo kasneje, ko se ugotovi, da klomifen ni pomagal. Dobro je namreč vedeti, zakaj ni pomagal in ne samo predvidevati. Tu so verjetno res odločilni stroški, za pacientko pa je to slabo. Ker mora potem kasneje še enkrat skozi kakšno terapijo, ki je nepotrebna.

Žal tu ni druge, kot da se človek v naprej malo pozanima in sam predlaga zdravniku kakšno dodatno preiskavo. Ponavadi niso nastrojeni proti, vsaj po mojih izkušnjah. Je pa tudi vse odvisno, h komu pridte. Meni se je pri dr. Tomaževiču večkrat zdelo, da dela kar nekaj na pamet, skozi čas pa ugotoviš, da je to človek z veliko izkušenj, predvsem pa intuicije, ki mu zelo pomaga pri odločanju. In čeprav tudi on ne more vedno pomagat, ker narava je nepremagljiva, pa v večini primerov le odreagira prav. Jaz imam kot posledico vsega že dva sončka, sem pa šla čez vse šablonske terapije (klomifen ene trikrat, kombinacija klomifena z aglurabom, laparo in histero skopija, odstranitev pregrade, IVF). Edini test, ki so mi ga naredili, je bil hormonski. Nobenih testov ovulacije... Ko sem šla po zamrznjenčka, sem šla v nestimuliran postopek. Torej so spremljali moj ciklus na UZ in mi dali zarodek takrat, ko je v naravnem ciklusu prišlo do moje ovulacije. Šele takrat smo videli, da imam pozne ovulacije (20. dan). najprej sem popenila, da bi mi lahko prihranili vse skupaj, če bi že prej vedeli, da ovulacije imam, samo pozne (to se tudi da pomagat s tabletkami). Pa mi je dr. lepo razložil, da je on to predvidel in kaj je ukrenil, da bi tudi ta razlog izločili. Samo povedl mi pač ni vsega, kot je to tudi sicer v njegovi navadi.

Torej sprašuj, izobražuj se in veliko poguma!

N.
Default avatar
Pozdravček!

Midva se zdraviva v MB, problem je v možu slab spermiogram. Za seboj imava 1ICSI postopek dva vstavljena sveža zarodka in trije zamrznjenčki. Vsi poskusi neuspeli.
Z menoj naj bi bilo vse OK.
Tudi jaz imam občutek da sem samo še ena na tekočem traku. Se mi vedno bolj zdi, da ni ravno kakega posluha za težave posameznikov ampak je glavno da pade tistih 2.700€ v zdr. blagajno, naše solze in trplenje pa nobenega ne zanimajo. Ne poglobijo se v tvoj problem, saj te na vsakem ultrazvoku obravnava nekdo drug, oploditev spet nekdo drug, greš po krvne rezultate je spet nekdo drug, hočeš zvedet kakšno mnenje ti pa pove, da s tvojim primerom ni seznanjena ker ni tvoja osebna zdravnica. Zakaj za hudiča se pa potem pripeljem 90km da izvem da nimajo nobenih dodatnih informacij, če pa hočeš podrobnosti se moraš pa naročit na razgovor k osebnemu zdravniku in čakanje se bo še zavleklo. Toliko o sočutju in današnji zdravniški etiki.
Hvala da ste me poslušale, ker to me je že dolgo težilo, pa nekako tisti, ki nimajo te izkušnje ne razumejo o čem govoriš.
Default avatar
Pozdravljeni!
Sem ena tistih žensk, ki jim ni bilo usojeno takoj zanosit. Imela sem vrsto laparoskopij in so videli, da jajcevodi niso prehodni, potem so mi jih "popravili" im mi dejali, da moram zanosit v prvih mesecih po posegu. Prišlo je do 1. izvenmaternične nosečnosti. Po tej izvenmaternični nosečnosti so sledili dodatni pregledi in posegi in ker ni bilo ovulacij, so mi dali Klomifen. Moj ginekolog, ki si je res zelo prizadeval za to, da bi zanosila, me je poslal k dr. Tomaževiču, ki je brez oklevanja odobril postopek IVF. Med tem časom ko sem čakala pošto iz klinike sem pristala v bolnici, ker je prišlo do 2. IMN. Jokala sem iz obupa, nesrečna nad tem, da ne morem zanositi. Duševne bolečine so bile dosti hujše kot fizične. In potem sem dobila odobritev za IVF.
Določili so mi datum za prvi poskus in smo začeli. Punkcije je opravil dr. Drobnič, ki je bil zelo razumen in človeški. Tudi transfer je opravil isti zdravnik. Šla sem domov počivat in vse je bilo ok. Tisti dan ko je test pokazal pozitivno, sem mislila, da bom skočila čez streho. Energije ogromno, vse je bilo ok, dokler nisem v 7. tednu začutila, da je nekaj narobe. Pristala sem na urgenci, spet je bil dežuren zdravnik, ki mi je delal punkcijo in transfer in me je še tolažil. Plod je bil še živ in sem počivala v bolnici. Drugi dan je prišlo bridko spoznanje, da je plod odmrl, da me morajo sčistiti. Hudo je bilo, saj sem v enem letu zgubila dva otroka. Tega ne privoščim nobeni ženski.
Po približno enem letu sem šla v drugi poskus IVF-ET. Postopek je vodil isti zdravnik kot v prvem. Spremljali so me od začetka postopka do pozitivnega testa. Tokrat se nisem pretirano veselila, saj sem vedela, da je do konca še tako daleč. Hranila sem energijo za poznejši čas. V 7. tednu je prišlo do krvavitev. Pristala sem na urgenci, kjer so mi takoj dali nekaj za umiritev krvavitev. Dva ploda sta ostala, eden je odmrl takrat, eden pa se ni prijel. Bila sem v bolnici dva tedna. moja dva ginekologa sta budno pazila name. Potem sem šla lahko domov. V 14. tednu so se spet pojavile krvavitve in spet so mi uspeli obdržati nosečnost.
Vedno so bili poleg, ko je šlo za zaplete. Trudili so se, tako da smo pripeljali nosečnost do 38. tedna in pol, ko sem rodila dvojčka. Sin in hčerka sta stara 15 let in res gre zahvala zdravnikoma, ki sta me vseskozi bodrila in mi stala ob strani. Lahko rečem samo to, da če ne bi bilo njiju in dr. Tomaževiča in Drobniča, bi zdaj najbrž ne bi imela dveh najstnikov.
Po tem porodu sem še razmišljala, da bi šla še poskusit zanosit s pomočjo IVF- ja pa so mi 4 leta po porodu odkrili endometriozo in se nisem več upala it v ta poskus. Danes mi je sicer malo žal, a poti nazaj ni več.
Default avatar
Gospa Nataša ravno to je razlika pred 15 leti in danes. Pred 15 leti te najbrž tudi niso odslovili iz ambulante če si tja prišel male pred infarktom, kot se to lahko komot zgodi danes.
Naša želja po otročeku je neizmerna, pripravljeni smo narediti vse da bi končno to štručko držali v naročju, pozabimo pa nase in na naše zdravje. Vsa ta kemija s katero se bašemo ima na koncu tudi lahko grde posledice.
Veliko parov ne more več zanositi po naravni poti in zato je tudi prišlo do tega šablonskega zdravljenja. Če pogledam sebe bi raje čakala eno leto in bi me potem podrobno obravnavali in bi imela kakšen procent možnosti da zanosim več, kot pa zdaj, ko nam raztalajo barvne liste, ki določajo skupino in pri vseh v skupini so navodila enaka vsaka ima pa drug vzrok zaradi katerega ne zanosi. Npr. pri naju je problem mož, ampak jaz dobim isto močno hormonsko terapijo kot tiste ženske, ki imajo problem z ovulacijo, najbrž bi se tu dalo kaj spremeniti. Dejstvo pa je da zdravniki ne vidijo radi da sploh kaj sprašuješ ker konec koncev si se sam odločil da greš v to ni pa mus, ker se brez otroka tudi da živeti, kajne??? In tako si prepuščen sreči ali nesreči imaš ravno 50% možnost da uspe in 50% možnost, da ne uspe. Vem zdravniki niso bogovi ampak mi smo ljudje tega bi se bilo treba zavedati. Ko boli srce, ko se ti trga duša bi potreboval samo vzpodbuno besedo, ki pa jo navadno zamenjajo besede, ja gospa bo treba pač večkrat poskusit saj ste še mlada in ni konec sveta. Ja hvala za rože.
Default avatar
Pozdravljeni!
Se popolnoma strinjam z Vami in vem, kako je, ko ti govorijo eno, delajo pa pogosto čisto drugače. Spomnim se, ko sem bila v drugem postopku IVF-ja, in sem krvavela, pa jokala zraven. Jedla nisem nič, še na wc si nisem upala in sem tako ležala v stari porodnišnici in samo moja prisebnost me je obvarovala hudega - splava. Ko sem prišla v staro porodnišnico pri 7. tednih nosečnosti, mi je zdravnica delala uz in je rekla, da sta dva živa ploda in to sem vedela še od zdravnika, ki mi je delal uz na urgenci. Potem pa pride v sobo glavna sestra in me pokliče po imenu in mi reče da moram na čiščenje. Skoraj me je kap in sem vedela, da gre za pomoto. Nihče me ni vprašal, kako se počutim. Moja "soseda" je klicala sestro, ta pa ni poklicala zdravnice. Pa je prišla druga sestra in ta je poklicala eno zdravnico, ki pa je samo pripomnila: "drugi poskus, ah kje ste še vi. Ko boste v 10. se pa pritožujte". In odšla. Jaz pa še vedno krvavela in jokala. Zvečer je prišla še tretja sestra in na njeno vprašanje, zakaj jokam, ji je moja cimra odgovorila, da cel dan že krvavim, da si niti na wc ne upam in da naj že nekaj naredijo. Potem se je premaknilo na bolje. Poklicali so mojega zdravnika in me nemudoma premestili drugam in pregledali. Potem je bilo krvavitev konec in čutila sem res olajšanje. Včasih je potrebna samo beseda tolažbe in uz, kjer so mi pokazali dva ploda. In pa potrditev, če bom jokala, bom res lahko sprožila splav. To je bila samo grenka izkušnja v moji nosečnosti, ko sem naletela na nerazumevanje nekaterih sester in zdravnice. Na srečo se je kmalu obrnilo na bolje.
Default avatar
Pozdrav vsem ki smo v istem kolesju!
Sama sem mati dveh že odraslih otrok, vendar imam novega partnerja in si zelo želiva še skupnega otroka. Po enem letu probavanja, so tudi naju napotili na specialiste.
Glede na to, da sem jaz že rodila in so moji hormonski testi ok, njegov spermiogram ok, so naju zaradi let takoj dali v IVF postopek. Brez kakšnih preiskav.
Moj prvi postopek je bil sicer pozitiven, vendar se je končal par dni po testu.
Drugi postopek je bil negativen. Letos po 3 letih in v 3 IVF postopku pa je bil test pozitiven, beta zelo lepa, plodu se je videl srček, nato pa v 8 tednu šok. Srček ni več utripal. Sedaj čakam ali bo šlo samo naprej, ali bom mogla na čiščenje.
Se zdraviva na GK v Ljubljani, vedo isti zdravila Menopur 3 ampule, zdaj v tretje sem sama prosila za kratek postopek, ki so mi ga odobrili. Meni so samo rekli, da sva malo prestara, (saj sem letos dopolnila 40 let) in da je majhna možnost.
Sem se pa po drugem postopku zelo spraševala, zakaj ne uspe, saj vedno pridelam 4 celice ki se vse oplodijo, dobim v varstvo 2 balocisti postopek pa ne uspe? Do zamrznjenčkov nikoli ne pridemo, saj se nehajo razvijati. Zakaj se ne odločijo in ne vstavijo prej, saj maternica naj bi bila boljše okolje kot inkubator. Zakaj vsaj meni nikoli niso povedali kakšni so zarodki. V zadnjem postopku so mi rekli da od petih celic so se vse oplodile, nato pa na stopnji morul se 3 niso več razvijale, 2 pa sta bili izredno lepi balocisti. To so bile besede biologinje.
Mislim, da je zelo velika razlika med postopki pred 15 leti in sedaj, saj ti je takoj jasno, da ko prideš na UZ in jih je tisti dan 60 na UZ, da je to ena velika proizvodnja. Vsakič drug zdravnik, sicer so vsi specialisti, nimam čez nikogar slabe besede, vendar smo samo številke. Tako se jaz počutim, ne me narobe razumet.
Veliko uspeha vsem, sama bom jeseni še enkrat probala.
Default avatar
Ja grofica tako je. Kar samo pomeni da nas je ogromna s temi težavami. Jaz pravim tako, katera želi bolj osebno obravnavo ima možnost iti kam drugam.
Ne vem pravzaprav kako si predstavljate naj bi bilo: če bi si za vsako vzeli ne vem koliko časa, potem bi lahko šla vsaka v postopek samo 1x letno.
Jaz sem z GK zadovoljna. Pri meni namreč šteje samo rezultat in ne dejstvo ali mi pride kdo z nasmeškom povedat da grem lahko na WC po transferju in 6 različnih vložkov, ki so na voljo.
Default avatar
Gospa Tako je, jaz pa bi za razliko od vas raje šla v postopek en krat letno in imela takrat večje možnosti, da bo izid pozitiven, kot pa da mi je to omogočeno vsakih par mesecev in je vse odvisno samo od sreče.
Je možno, da je tudi etiko in moralo požrl denar???
Default avatar
Tudi če greš 1 x letno, ali 1 x na dve leti je vse še največ od sreče odvisno. Več poskusov, več možnosti.
Seveda greš pa lahko v tujino denimo, če misliš da bodo tam bolj uspešni.