Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

skupno skrbništvo - stiki z otroki

Default avatar

janja65

Zanima me, kako imate tisti, ki imate skupno skrbništvo nad otroki, urejene stike. So otroci pol pri očetu, pol pri mami? Kako pogosto in na kak način se "selijo"? Na en teden? Dva?

S partnerjem sva ločena eno leto, imava skupno skrbništvo, otroka sva si najprej izmenjevala vsak teden, nato sva to podaljšala na vsake dva tedna, saj se v enem tednu otrok ni uspel nikjer ustaliti. Pa tudi ta način ni idealen. Dejstvo je, da otrok ni nikjer zares doma...
Z bivšim možem se dobro razumeva in bi rada našla način, ki bi bil za otroka najboljši. Pogovarjava se tudi z otrokom, 12 let je star, pa tudi sam ne ve, kako bi bilo najbolje. Oziroma je vsem jasno, da bi bilo njemu najljubše, če bi bili vsi skupaj.

K sreči živi bivši mož v isti soseski, tako da otroku vsaj okolice ni potrebno menjati, le stanovanje.

Zanima me, kako imate to urejeno drugi. Kako se vam zdi, da je najbolje za otroka?

Hvala za vsako izkušnjo.
Default avatar

jadrallka

Ja, pri skupnem skrbništvu je vedno problem- dejansko otrok ni nikjer doma, kar naprej se seli, menja okolje... No, pri vaju k sreči vsaj menjava okolja odpade, kar je zelo pozitivno.
Sicer je pa meni dosti bolj blizu varianta, da je otrok "doma" pri mami ali očetu, pri drugem staršu pa je recimo vsak drugi vikend in dan ali dva med tednom. Spi pa naj med tednom "doma". Otrok rabi občutek varnosti in tega lahko ima le, če ve, kje je res doma.
Default avatar

ločenka

Glede na to, da stanujete čisto blizu, sestavite nekakšen urnik, ki bo idealen za vse. Naj gre otrok iz šole vedno v isti dom - recimo k tistemu, ki prej pride iz službe, ta čas naredi nalogo, se uči, skupaj nato pregledata snov oziroma predelata tisto, kar mu ni jasno, skupaj pojesta kako malico in nato gre recimo na trening že kar s šolsko torbo za naslednji dan, iskat ga gre pa drugi od staršev in gre zjutraj v šolo od njega. Recimo nekaj takega enkrat ali dvakrat na teden, pa vikendi itak menjava enkrat pri enem, drugič pri drugem, pa pride ven skupno skrbništvo.
Meni se absolutno ne zdi nujno, da je stroga ločitev en ali dva tedna tam, in nato drugje. Lahko se kombinirate tudi tako. Itak bo otrok imel vedno manj časa za vaju. Midva sicer nimava skupnega skrbništva, ga ima pa moj novi partner in tam se sproti kombinirajo. Dejansko je otrok več pri njemu, ker je tako z logističnega vidika preprosteje, vendar noben od njiju ne komplicira in ne dlakocepi po urah. Včasih otrok kar sam reče, da bi šel malo k mami ali vpraša, če lahko prespi tam tudi zunaj urnika. Je pa cirka take starosti kot tvoj in prav tako stanujejo razmeroma skupaj. V vsakem primeru pa iz šole pride k njemu, ker je on prej doma iz službe.
Default avatar

Zato

Sama si lepo napisala, zakaj ...
In ravno zato sem bila absolutno proti skupnemu skrbništvu (čeprav njemu je šlo zanj le zatio, da ne bi plačeval preživnine, a vseeno, jaz sem imela v mislih otroke) in ker sem se temu uprla, me je tožil za skrbništvo.

No, tvoj otrokje star 12 let. misli, da lahko odločitev prepustite kar njemu. Ali želi še naprej tako ali pa naj se odloči, s kom dejansko želi živeti, potem pa uredite skrbištvo na CSD na novo. Seveda s tem pa tudi preživnino in stike.
Default avatar

kinkala

Meni se zdi pa neodgovorno zdaj vso odločitev preložiti na pleča otroka. Otrok se v taki situaciji ne more opredeliti: mami ali oči? Rad ima kot kaže oba, o vsem skupaj se, kot piše avtorica, med sabo pogovarjajo, torej otrok ve, da se išče (naj)boljša varianta. Veš kakšen pritisk bi bil na otroka, če se mu zdaj reče - no sam se odloči.
Default avatar

kinkala

Še nekaj - eno vprašanje:
Ko otrok dopolni 12 let (ali 10?) se lahko odloči, kje bo živel. Ali je zakon tu enak, ne glede na to, ali gre za skupno skrbništvo, ali skrbništvo le enega od staršev?
Default avatar

takole

Najbolje za otroka je, da ima svoj dom, starši pa se selijo.
Default avatar

kinkala

takole je napisal/a:
Najbolje za otroka je, da ima svoj dom, starši pa se selijo.
Ja res je, le v praksi je to malo teže izvedljivo, sploh če imata starša novega partnerja.
Default avatar

bs3ka

Ne vem, meni se zdi, da je najbolje, da otrok spi pri enem, in to je pri tebi, saj mu je to okolje bolj domače, tole menjavanje vsak teden, zna biti sila begajoče in zoprno za sina, za vajudva prav gotovo ne.

Mogoče je fino da je sine pri tebi v domačem okolju, očeta pa naj obiskuje po potrebi tudi vsak dan, saj sta res blizu. Lahko recimo gresta v trgovino skupaj, ali na sprehod s kužkom, ali pa kar tako na obisk k očetu. Stvari in "pižamo" pa naj kar ima pri tebi.

Čez vikende ali pa počitnice pa naj gre k njemu prespat, sicer pa, počakaj, saj se bodo sčasoma stvari same po sebi umirile, zdej je sinetu verjetno še hudo, zato jaz ne bi nadeljavala s temi selitvami, sploh ne ker gre za najstnika, ki zna biti zelo občutljive sorte, saj zdi se mi da je.
Default avatar

sdes

Tukaj ste opisale kar nekaj variant, ampak imam občutek, da oče hoče imeti skupno skrbništvo. In v okviru tega verjetno avtorica išče rešitev. Meni se zdi, da je otrok dovolj star, da ga to 'seljenje' ne bi smelo preveč zmesti. Če se spomnim sebe pri 12-ih ...
Default avatar

gajsna

jadrallka je napisal/a:
Ja, pri skupnem skrbništvu je vedno problem- dejansko otrok ni nikjer doma, kar naprej se seli, menja okolje... No, pri vaju k sreči vsaj menjava okolja odpade, kar je zelo pozitivno.
Sicer je pa meni dosti bolj blizu varianta, da je otrok "doma" pri mami ali očetu, pri drugem staršu pa je recimo vsak drugi vikend in dan ali dva med tednom. Spi pa naj med tednom "doma". Otrok rabi občutek varnosti in tega lahko ima le, če ve, kje je res doma.
Moj sin je imel en dom pri očetu in enega pri meni. Ker nikoli nismo govorili drugače, kot na tak način.
Problem je v tebi, če tako razmišljaš . Sicer pa, če tvoj otrok, Jadralka, zaradi skupnega skrbništva nima doma, ga daj očetu v skrbništvo, pa naj ima pri tebi samo pidžamo za kdaj pa kdaj prespat....

Janja 65,od vaju z očetom je odvisno, kako se bo počutil sin. Mi trije nismo imeli fiksno določenih stikov, ravnali smo se po otrokovih potrebah (šola, treningi, itd...) garderobo je imal pri obeh, prav tako računalnik,kolo...Skratka, nobenih komplikacij.
Danes je moj sin odrasel in nama je blazno hvaležen za to "prostost" po najini ločitvi.
Default avatar

kupidka

gajsna je napisal/a:
jadrallka je napisal/a:
Ja, pri skupnem skrbništvu je vedno problem- dejansko otrok ni nikjer doma, kar naprej se seli, menja okolje... No, pri vaju k sreči vsaj menjava okolja odpade, kar je zelo pozitivno.
Sicer je pa meni dosti bolj blizu varianta, da je otrok "doma" pri mami ali očetu, pri drugem staršu pa je recimo vsak drugi vikend in dan ali dva med tednom. Spi pa naj med tednom "doma". Otrok rabi občutek varnosti in tega lahko ima le, če ve, kje je res doma.
Moj sin je imel en dom pri očetu in enega pri meni. Ker nikoli nismo govorili drugače, kot na tak način.
Problem je v tebi, če tako razmišljaš . Sicer pa, če tvoj otrok, Jadralka, zaradi skupnega skrbništva nima doma, ga daj očetu v skrbništvo, pa naj ima pri tebi samo pidžamo za kdaj pa kdaj prespat....

Janja 65,od vaju z očetom je odvisno, kako se bo počutil sin. Mi trije nismo imeli fiksno določenih stikov, ravnali smo se po otrokovih potrebah (šola, treningi, itd...) garderobo je imal pri obeh, prav tako računalnik,kolo...Skratka, nobenih komplikacij.
Danes je moj sin odrasel in nama je blazno hvaležen za to "prostost" po najini ločitvi.
Otrok ne more bit doma na dveh koncih. Vsaj enakovredno ne. Vedno se nekje počuti bolj doma, kot drugje. Verjemi, da je tudi tvoj sin tako čutil, samo pove tega otrok ne, ker noče prizadeti nobenega od staršev.
Default avatar

jadrallka

@gajsna:
nimam zavoženega zakona in brez skrbi, moj otrok točno ve, kje je doma. :)
Ne govorim pa na pamet, ker se s tem področjem ukvarjam službeno in ti lahko zagotovim, da praktično vsi otroci, ki živijo pol pri očetu, pol pri mami, enega od staršev izpostavijo, da se pri njem počutijo bolj doma. Pa ni razlik ne glede na starost, ne glede na spol, ne glede na čas od ločitve in selitve... praktično vedno se otrok nekje počuti bolj doma kot drugje. In otroke tak način stalnega seljenja praviloma bega. Obstajajo otroci, ki to brez težav prenašajo, sploh če se mu starša prilagodita, tako kot je očitno to uspelo vama z bivšim možem. Zelo veliko otrok, ki si jih starši tedensko podajajo, pa bi se raje odločilo za bivanje pri enem ali pri drugem staršu, da bi točno vedeli, kje so doma, kje imajo svoje stvari. Ne pozabi, da vsi starši otroku ne morejo zagotoviti dveh računalnikov, dveh koles...kot je to uspelo vama z bivšim možem.
Default avatar

leelee_

A se tisti, ki zagovarjate deljeno skrbništvo, kdaj postavite v kožo otroka, ki se ves čas seli sem in tja? A bi vi živeli pol tedna tu in pol tedna tam?
Sploh v primeru, da oče in mama živita v isti soseski, to nima nobenega smisla. Čisto komot bi lahko otrok popoldne preživel pri očetu, ki bi ga nato pripeljal nazaj domov.
Default avatar

pri nas drugače

pri meni so doma, pri očetu so vsake 14-dni za vikend in vsako sredo popoldne.

Stike z očetom imajo vsak dan (telefonsko, če drugače ne), tako da teh težav ni. Otroci morajo imeti samo en dom, za moje pojme.

Lahko pa se pri obeh počutijo kot doma, vendar pa mora biti vzpostavljen neki red.
Nekako se mi ne zdi primerno, če bi se z nekom skregal (mame smo bolj tečne za red in šolo), da bi potem za tisti dan raje ostal z očetom, ker on ne gnjavi toliko :-)
Default avatar

razumevanje

Meni se vseeno zdi, da ste nekatere preposesivne v razmišljanju, da se otroci ne morejo prilagaodit selitvam. Po globalnih raziskavah je jasno, da se in da jeskupno skrbništvo daleč najboljša oblika postločitvene ureditve stikov za otroke.

Je pa pri izvajanju potrebno najti najustreznejši model za konkretno situacijo. V Ameriki npr se nekateri bivši preselijo vsak na svoj konec države in otrok se potem seli vsake pol leta...ali pa otroke pustijo v prejšnjem domu in se starša selita k in proč od otrok (če lahko najameta vsak svoje novo stanovanje ali imata tam nove partnerje).

V zgoraj opisani situaciji so razmere skoraj idelane...Tudi jaz menim, da je najbolj neodgovorno od otroka zahtevat naj se on odloča. Odločati se moramo starši, saj smo odrasli, amr ne? Seveda lahko upoštevamo mnenje otrok in jih po tem mnenju tudi povprašamo, odločitev pa je na nas. Je pa skupno skrbništvo možno tudi na čisto drugačen način. Vse je odvisno od življenjskega stila posameznega starša...če npr en od njiju dela turnuse ali ima mnogo krajši delavnik, potem bi bil tisti lahko z otrokom popoldne in poskrbel zanj do večerje, za katero bi se otrok vrnil k drugemu staršu kjer bi tudi prespal...ali pa da spi vedno pri enem, kjer so prostorski pogoji npr boljši, popoldneve pa preživlja izmenoma pri enem ali pri drugem. Tudi če so stiki in ni skupnega skrbništva se otroci praviloma selijo vsak drugi vikend, tko da selitvam se ne da izogniti..Možne pa so tudi variante, da so pri enem preko tedna, pri drugem pa preko vikendov...možnih je nešteto kombinacij, je pa potrenbo najti naujstreznejšo za vskao razpadlo družino posebej. Razmišljajte še naprej - gotovo vam bo uspelo! Pa ne se obremenjevat s tezami o edinem zveličavnem domu, ker le-te enostavno ne držijo! Imam prijatlejico, ki je bila poročena s tujcem, vsak sta imela podjetje in svoje stanovanje v svoji državi in sta čas preživljala malo tukaj malo tamkaj..in???? Nič jima ni manjkalo, sta se pa po 10h letih zakona, kot marsikateri zakonci pač razšla, ker je bila trav ana sosednjem travniku (10 let mlajša bejba) pač bolj zelena.... Taista prijatlejica je sedaj v vezi s tipom iz istega mesta, pa stanujet amal v enem mal v drugem stanovanju, vse vikende pa preživljata na eni ali drugi ali tretji vikend lokaciji (vse skupaj je nekao v oddlajenostih do 300 km). In ona se počuti povsod doma:))