Zdrava prehrana – večerja
S hčerko sva se dogovorili, da pripraviva seznam zdravih večerij in se ga skupaj drživa. Zdaj pa začenjam pisat pa vidim, da v bistvu sploh ne vem kaj naj dam na seznam. Recimo: ali jogurt in corn flakesi spadajo med zdravo prehrano? Jogurt delam sama iz domačega polnomastnega mleka. Prosim za kakršnekoli ideje. Prišla sem do solate, črnega kruha in polnozrnatih testenin z zelenjavno omako.
Rada bi ustavila naraščanje teže. Črtanje večerje ne pride v poštev, ker je hčerka še premajhna.
– Banana z jogurtom in nasekljanimi lešniki,
– prosena kaša na mleku s suhimi slivami,
– ovseni kosmiči, kuhani na mleku,
– brokolijeva ali cvetačna kremna juha,
– polenta in mleko,
– paradižnik z mocarelo (lahko kos kruha zraven),
– banana in skuta (pretlačeno skupaj v kremo),
– ajdova kaša z jabolki,
– koruzna zlevanka z jabolki,
– rukola s češnjevimi paradižniki, parmezanom in popečenimi pinjolami,
– korenčkova juha,
– riž z grahom in parmezanom,
– …
Hvala za odgovore.
“Takole” v bistvu gre delno za znižanje teže no. Hčerka sicer ni debela, postaja pa premočna. Nočem ji dat občutka ali ji rečt, da je predebela, saj je že itak mala občutljivka in ji nočem še bolj načet samozavesti. V bistvu sem ji bolj rekla, če bi midve skupaj pazili na zdravo prehrano, da bo bolj zabavno in obema (predvsem meni) lažje, če mi bo pomagala.
Zaenkrat je zelo navdušena, sva se dogovorili, da ne bo nič belega kruha zvečer (in izdelkov iz bele moke), nič sendvičev in podobnih reči.
Seznam sva sicer rekli, da bova pripravili skupaj ampak kot rečeno se mi je zataknilo pri rečeh, kot je 3,2 mleko.
ok, olepšuješ, hči je pač predebela in ti bi rada da se nekako spravi v normalne okvirje telesne teže za njeno starost, oz. te skrbi da se ne bo še naprej redila 🙂
pohvalno!
jaz sem sina, ki je pri osmih letih kar naenkrat postal bolj okrogel (ja če pogledam marsikaterega sošolca, ki je res kot polna lunca moj še ni bil na tako hudi ravni) nič kaj nežno postavila pred dejstvo da tako pač ne gre, začel je športat in manj jest (zdravo je bila moja želja, žal pri njem ni šla povsem skozi) in zdaj ko je najstnik je prav fleten, konkreten dečko.
bolj kot s hrano jo do pravilne teže pripravi s športom, verjemi da je samo to ključ do uspeha.
redijo rafinirana, hidrogenizirana živila, to so izdelki iz bele moke, belega sladkorja, rafiniranega olja, homogenizirani mlečni izdelki se nalagajo na stene žil, povzročajo holesterol in telesu jemljejo kalcij, bela sol
od vseh teh živil telo nima nobene koristi, da telo to ‘sranje’ predela, telesu jemlje kalcij, nalaga pa se v maščobne ‘obloge’
mleko ni problema, le da je iz mlekomata ali planika ali kakšno drugo nehomogenizirano
zdrava večerja: zelenjavna juha
Ojoj, groza! koliko OH za večerjo! To je za nekoga, ki se hoče zrediti in si dvigniti krvni sladkor!
To niso visoko kvalitetne in zdrave večerje!
Ovseni kosmiči na mleku? Sam poc.
Polenta in mleko?
Raje ajdovi žganci in mleko.
Raje polenta, kuhana, nato popečena in zraven solata.
Pretlačena banana in skuta? Za dojenčke že. Za starejše pa raje naredi ponvičnike iz polnozrnate moke, daj not skuto in zraven solato.
Korenčkova juha? Ok, samo boste hitro lačni. Zraven še pest oreškov in navaden jogurt.
Prosena kaša na mleku s suhimi slivami? Čisto preveč OH z visokim GI.
Raje kuhano proseno kašo ali ajdovo kašo ali kuhan ječmen + malo narezane paprike, paradižnika, rukole, morda malo mozzarele, malo fižola, morda nekaj koruznih zrn, kakšna redkvica + dodatki in je odlična nasitna in zdrava solata.
proso – OH????
Proso vsebuje približno 11{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} beljakovin; podobno vsebnosti beljakovin ima tudi pšenica. Proso je bogato z vitamini skupine B, posebej z niacinom (B3), pirodoksinom (B6) in folno kislino (B9), kalcijem, železom, kalijem, magnezijem in cinkom. Proso ne vsebuje glutena, zato je primerno za pripravo vzhajanega kruha samo če ga pomešamo s pšenico.
proso – OH????
Proso vsebuje približno 11{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} beljakovin; podobno vsebnosti beljakovin ima tudi pšenica. Proso je bogato z vitamini skupine B, posebej z niacinom (B3), pirodoksinom (B6) in folno kislino (B9), kalcijem, železom, kalijem, magnezijem in cinkom. Proso ne vsebuje glutena, zato je primerno za pripravo vzhajanega kruha samo če ga pomešamo s pšenico.[/quote]
Neoluščeno proso je čisto druga zgodba, kot prosena kaša, kuhana v mleku in še suhe slive zraven! Kapiš?
Npr. prosena kaša kot priloga h kakšni mesni omaki je ok.
Tule si lahko kaj izbereš.
http://www.planet-lepote.com/forum/viewtopic.php?t=18606&sid=748b37c1a3e5b281346b3960f08b0a28
Zajtrk: musli (30 g) + 120 ml mleka z 0,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} mm
Malica: sadje (1 manjši kos ali eno pest drobnega sadja, ne suho sadje)
Kosilo: ogljikovi hidrati+zelenjava (riž, testenine,krompir+zelenjava brez maščob)
Večerja: beljakovine + zelenjava (riba na žaru, telečje na žaru, piščančje na žaru, 1 kuhano jajce, pusti sir, pusta skuta)
to je zdrava hrana.
Nehaj kupovati vse kar je predelano, ampak se s hrano “pozabavajte” same, poskušajte raznorazne jedi, po okusu, željah, zmožnostih….
Predelano je pa marsikaj od paštet, namazov, sadnih jogurtov, kosmičev, raznih cornflaksov, pudingov, salam, slanih in sladkih prigrizkov, gaziranih pijač, mlečne čokolade, piškotov…
Skratka, če boste same ustvarjale kakšne “kosmiče”, na njih komot naribate malo temne čokolade, ali dodate lešnike, mandlje, in s tem recimo obogatite navaden jogurt, potem lahko kdaj tudi poje pečen jajček in kos polnozrnatega kruha, ali pa pečen jabolk potresen z malo orehov, ali pa recimo malo ananasa s smetano in cimetom (ali vaniljevim sladoledom – tudi tega lahko doma narediš z manj sladkorja), pa kdaj recimo kakšno zelenjavno juho, ali pa recimo v polento zakuhaš malo mocarele in brokolija, ali pa popečeš polovičke bučk s sirom/mocarelo, ali pa paradižnike, cvetačo. Otroci obožujejo tudi recimo zamrznjene gozdne sadeže, ki jih napol odtajaš, daš v navaden jogurt in zmiksaš, pa povrhu spet potreseš malo oreškov.
Tudi kak košček popečenega mesa in zelena solata kdaj ne škodita, ali pa malo tunine recimo s koruzo, grahom, takrat pa brez kruha, makaronov ali riža zraven, ampak samo take solate…..
(mimogrede, jaz pa obožujem sadje zvečer, ne glede na to kar nekateri pravijo, mene zjutraj napihne, zvečer pa ne….moja hči pa ga je in zjutraj in zvečer)
Zdrav dnevni jedilnik
Piše: prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka splošne medicine
Povezano s temami: Telesna teža, Telo, Zdrava prehrana
Ko načrtujemo zdrav dnevni jedilnik, moramo vedeti: kako, kdaj, in kolikokrat na dan naj jemo?
Kako?
15 – 20 minut traja, preden dobijo možgani signal iz želodca, da je želodec poln. Zato je nujno, da jeste počasi in da hrano dobro prežvečite, saj se presnova začne že v ustih. Vsak od vas pozna ljudi, ki lahko obrok hrane zbašejo v usta v nekaj minutah, takšni ljudje niso nikoli siti, jedo preveč, verjetno pa imajo tudi težave z debelostjo.
Kdaj in kolikokrat na dan naj jemo?
Najbolje petkrat na dan:
•Obvezen zajtrk
Zjutraj se zbudite, vaš želodec se je postil celo noč, ob vikendih takšno postenje lahko traja celo več kot 12 ur. Zajtrk bo zagotovil vašemu telesu in možganom novo energijo in tako boste pripravljeni na zahtevne in naporne naloge, ki vas čakajo v šoli. Najslabši način za hujšanje je prav gotovo preskakovanje zajtrka. Kaj ne bi bilo bolje, če bi preskočili raje kakšen prigrizek, ki vsebuje veliko maščob?
Zdrav zajtrk naj bo pretežno sestavljen iz hrane, ki vsebuje veliko sestavljenih ogljikovih hidratov kot so: kosmiči, muesliji, žita, polnozrnat kruh, sadje in zelenjava. Vaši možgani potrebujejo za normalno delovanje ogljikove hidrate, zato jim jih z zajtrkom morate zagotoviti.
•Dopoldanska malica
Če želite, da bosta vaše telo in možgani v popolni pripravljenosti, potem morate skrbeti za redno dovajanje energije. Malica je manj obilna kot zajtrk, poskrbimo, da jo zaužijemo vsaj 3 do 5 ur po zajtrku, tako si naj sledijo tudi ostali obroki. Na ta način ob vsakem naslednjem obroku ne boste čutili neustavljive lakote, možgani pa bodo enakomerno preskrbljeni s potrebno energijo.
In kaj si privoščite za malico? Hrano, ki jo imate radi, ki ima malo maščob in ki vsebuje veliko hranljivih snovi:
•solate, ki jih pripravite s prelivom iz manj mastnega jogurta,
•sadje, sadni sokovi,
•jogurti, siri in mleko z manj maščob
•polnozrnat kruh, žemljice ali štručke
•če ne morete mimo klasičnega sendviča, mu dodajte različno zelenjavo. Na koncu se posladkajte s kosom sadja.
•Kosilo
Kosilo bi morali zaužiti dovolj zgodaj, vsaj do 15 ure popoldne. Srečni so tisti izmed vas, ki se šolajo v kraju, kjer bivajo, žal pa je veliko takšnih dijakov, ki se vozijo v šolo in domov in sedejo za mizo k kosilu pozneje.
Kosilo in večerjo sestavljamo na krožniku tako, da je na krožniku 2/5 zelenjavne priloge, 2/5 priloge iz sestavljenih ogljikovih hidratov in le 1/5 mesa ali zamenjav, (to je zdrav krožnik). Dodamo še juho in skodelo solate. Če smo aktivni športniki, lahko dodamo še rezino polnozrnatega kruha ali povečamo obrok z dodatkom manj mastnega sira ali puste šunke.
Kaj za kosilo?
Zelenjavna juha, polnozrnate testenine s sočno zelenjavno omako, velika skleda mešane solate s stročnicami (grah, fižol in podobno), rezina polnozrnatega kruha, sadje ali sadni sok;
Gobova juha, riž – najboljši je neoluščen, kos piščančjih prsi, pečen v teflonski posodi, začinjen s curryem in velika skleda solate, sadje ali sadni sok.
•Popoldanska malica
•Zgodnja večerja (vsaj 2 – 3 ure pred spanjem)
Zaužijte jo vsaj 2 do tri ure pred spanjem.
Večerja je lahko tudi hladna. Zadostuje velika skleda sestavljene solate, ki jo pripravimo iz zelene solate, radiča, paradižnika, koruze, tune iz konzerve ali trdo kuhanega jajca. Pojemo še polnozrnati kruh, sadje ali sadni sok. Za večerjo lahko zaužijete tudi pečeno jajce. Zraven pojeste nekaj svežega paradižnika ali paprike, rezino polnozrnatega kruha in sadje za poobedek.
Enkrat ali dvakrat tedensko uživajte namesto mesa ribe in morske sadeže.
Ne pozabite na žejo! Veliko ljudi le redko občuti žejo in ne pijejo zadosti tekočine. Dnevno morate zaužiti med 1,5 in 2,5 litra tekočine. Če ste telesno dejavni, potrebujete še več tekočine.
Končno ena pametna.
Pa nehite že s tem gibanjem, ker samo z gibanjem ni še noben shujšal. Prvo je treba porihtat prehrano, šele potem pridejo koristi gibanja do izraza. 80 – 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je prehrana, gibanje je le pika na i.[/quote]
gibanje ni pika na i ampak velik del našega življenja (vsaj tolikšen kot prehrana) in če si mogoče spregledala, tu gre za otroka, ta pa nujno rabi gibanje za normalen razvoj.