Odkop grobišča povojnih pobojev v Bodovljah Pri Škofji Loki
Družina: 16.05.2004
Kje so štirje bratje?
V torek, 4. maja 2004, so pri Bodovljah pri Škofji Loki naredili izkop na grobišču povojnih pobojev. Izkop je organizirala komisija za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč občine Škofja Loka. Za grob so povojni eksekutorji uporabili kar luknjo partizanskega bunkerja. Tam naj bi ubili okoli 30 ujetnikov, domobrancev, večinoma doma s Črnega Vrha.
Komisija je izkop dobro oganizirala, saj je pred tem zbrala vse dostopne podatke o grobišču. Posvetovala se je tudi s predstavnikom vladne komisije za ureditev grobišč, ki je sicer povedal, da morajo upoštevati novi zakon o grobiščih, ki zelo otežuje izkope, in predsednikom Nove slovenske zaveze, ki jim je povedal, da lahko kopljejo, če lastnik zemljišča to dovoli. Komisija je tudi vzpostavila stik s sorodniki pobitih na Črnem Vrhu. Soglasje za izkop je dal lastnik zemljišča, prav tako sorodniki žrtev.
Ob branju zakona o vojnih grobiščih in občinskega odloka o zavarovanju neurejenih grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev hitro nastane vtis, da je vsako izkopavanje, pa čeprav uradnega občinskega preiskovalnega organa, praktično nemogoče. Zato je potrebnega tudi nekaj poguma, saj je drugače lahko vsakomur jasno, da bodo nekoč protipravno pomorjeni še dolgo drugorazredni ali celo zavrženi člani naše nacije. In to kljub temu, da so jih pobili na skrajno neciviliziran način.
Poskusni izkop je bil opravljen v navzočnosti okoli tridesetih ljudi, članov komisije, precej je bilo sorodnikov žrtev, in nekaj novinarjev. Ko so z lopatami zakopali v zemljo, je bila ta rahla, kar je bilo očitno znamenje, da je tam nekdo že kopal. Tudi do komisije je prišel glas, da so tam že našli posmrtne ostanke in očitno se je komisija tudi zato odločila, da bo ta prvi poskusni izkop opravila prav na tem grobišču. Že po nekaj napetih minutah kopanja so lopate izvrgle nekaj kosti. Bile so človeške. Tu se je kopanje ustavilo. Navzoči duhovnik Igor Stepan, kaplan v Škofji Loki, je opravil kratek obred in blagoslovil grobišče.
Predsednik komisije Janez Pintar, ki je zelo zaslužen za to, da se o velikih zločinih na Škofjeloškem več ne molči in da se za ureditev problematike tudi kaj naredi, je takoj po izkopu poklical policijo. Ta je precej hitro prišla, zbrala nekaj osnovnih podatkov in kraj izkopa zavarovala za nadaljnji preiskovalni postopek. Nekaj pozneje se je predsednik komisije moral soočiti s kranjskim kriminalistom, ki pa mu je precej grobo očital protipravno ravnanje, vendar se predsednik komisije ni pustil ustrahovati in mu je jasno povedal, da je bil izkop legalen in legitimen.
Pritiski na komisijo
Potem ko je občinska komisija za raziskavo zamolčanih pobojev sprejela sklep o izkopu pri Bodovljah, so se začeli pritiski iz ozadja. Še dan pred izkopom so predsedniku komisije z vrha škofjeloške občine zagrozili, da bo policija preprečila izkop. Prejel je tudi uradni dopis s podpisom župana, v katerem ta komisijo poziva, da ne izvedejo izkopa, dokler občina ne dobi odgovora vlade, ki so jo vpašali za pojasnila, kakšne so »pristojnosti in naloge v postopkih izkopavanja vojnih grobišč«. Groženj je bil deležen tudi Štefan Kalamar, član komisije in predsednik zveze borcev v Škofji Loki, ki pri delu komisije sodeluje zelo konstruktivno. Dobil je namig, da borčevski organizaciji ne bodo dodeljena sredstva, če bo podpiral delo komisije za poboje oziroma njen sklep za izkop grobišča. Pričakovali bi, da se bosta takšen odnos do osnovnih civilizacijskih vprašanj in takšna politika pritiskov končala, pa ju očitno nekateri po štirinajstih letih demokracije še vedno gojijo.
Po informacijah domačinov naj bi partizani v začetku junija 1945 med ujetniki, zaprtimi v škofjeloškem gradu, odbrali verjetno trideset domobranskih ujetnikov in jih odvedli v Bodovlje. Na poti naj bi jim bil en ujetnik pobegnil. Druge so odgnali v hrib nad vasjo, danes nad obratom Termike, jih postrelili, trupla pa naj bi odvlekli v strmo grapo in pometali v luknjo, ki so jo med vojno partizani uporabljali za skrivališče.
Lokacija grobišča je precej nenavadna, saj leži v strmini ozke grape. Govori se, da so Črnovršce tam ustrelili zato, ker naj bibila med vojno vojska iz črnovrške postojanke pred tistim bunkerjem ustrelila nekega partizana domačina. Poboj Črnovršcev zgovorno govori o metodah takratnih oblasti. Nekako v istem času so novi oblastniki na škofjeloškem gradu odbrali še eno večjo skupino, ki so jo pobili pod sv. Lovrencem. Domneva se tudi, da so del ujetnikov pobili na Muretovem griču nad Sopotnico, saj je bila tam domobranska postojanka. Trupla naj bi zmetali celo v vodnjak.
Odkrili 18 grobišč
Sicer pa je bil na tem grobišču že postavljen križ z vpisanim imenom Martin Košir. Košir naj bi bil ena izmed žrtev, ki so končale v tem grobišču, sicer domobranski poveljnik v Škofji Loki in doma s Črnega Vrha. Znana so tudi imena vsaj še sedemnajstih oseb, ki so jih pobili pred tem grobiščem. Večinoma gre za domačine Črnega Vrha oziroma okoliških krajev. Izkop je spremljala tudi sestra štirih bratov Pečenik, Antona, Jožeta, Matevža in Tomaža, doma s Srednjega Vrha pri Črnem Vrhu, ki so bili kot domobranci pobiti na tem kraju. S seboj je imela fotografijo, na kateri so vsi štirje slikani skupaj v domobranski uniformi, zadaj pa je njihova mati napisala posvetilo.
Mesec dni pred izkopom je pred komisijo pričal Alojz Jereb s Črnega Vrha, ki je bil kot vrnjeni domobranec tudi zaprt na škofjeloškem gradu. Povedal je, da so od 80 do 90 ujetnikov v prvi polovici junija 1945 pobili v okolici Škofje Loke. 2. junija naj bi odvedli v neznano z gradu skupino domobranskih častnikov, ki je štela od 30 do 40 ljudi. Jereb, ki je preživel povojne poboje, ker je bil mladoleten, je tudi prisostvoval izkopu.
Občinska komisija za poboje, ki v sedanji sestavi deluje od leta 2002, je doslej ugotovila 18 grobišč na območju občine Škofja Loka. Le upamo lahko, da bodo državni organi zdaj izpeljali vse potrebne preiskovalne postopke in da ne bodo iskali krivcev tam, kjer jih ni. Slovenija mora postati normalna pravna država, ne pa ostajati še naprej država zakritih zločinov in protipravnih političnih ravnanj.
Avtor: Ivo Žajdela
Ups. Tokrat jim je pa ušlo, najbrž ponesreči, kaj podobnega v podobnih pisanjih še ni bilo zaslediti:
******Govori se, da so Črnovršce tam ustrelili zato, ker naj bibila med vojno vojska iz črnovrške postojanke pred tistim bunkerjem ustrelila nekega partizana domačina. ******
Dosedaj so bili namreč pobiti domobranci prikazani vedno povsem nedolžni, še bolj kot devica Marija.
Vseeno pa nas zanima, ali je šlo ob smrti partizana za sodno ali izvensodno pobijanje.
:
Baje so jih v Loki tam na gradu kar v vodnjak metali… no, sam Bog ve, kam so jih potem odpeljali…. Res, grozljivo….
Pa še kako res je:
https://www.youtube.com/watch?v=y2tLu4T2KKs
Just do it! Ravno to odkopavanje je velika storitev za domovino. S spoštljivim odnosom do pobitih in njihovo premestitev na pokopališče, dokažemo, da naša domovina temelji na etiki.
Brez moralne in etične podstati, naša domovina ne more biti uspešna. In to “uspešnost” lahko danes spremljamo na vsakem koraku.
Ko bo vse pošlihtano v skladu z evropskimi normami in standardi, bodo ljudje dobili zaupanje v domovino, povrnila se bo volja do dela in do perspektivnega življenja in zadeve se bodo začele urejati.
Ker pa priznavanja teh evropskih standardov in norm ni, padamo s pospeškom prostega pada.
