Forum.Over.Net

Politični čvek

Kaj se dogaja na politični sceni? Če so že naši voditelji, se lahko o njih in njihovem delu tudi pogovarjamo, saj je politika del našega vsakdana in zaradi nje smo tam, kjer smo. Skupaj smo v dobrem in slabem.
Forum je nemoderiran in uredništvo ne odgovarja za komentarje, si pa pridržuje ppravico tudi do izbrisa tem brez obrazložitve.

V razmišljanje ali retardiranje slovenske družbe

Default avatar

nova zakonodaja

prof. dr. Miro Cerar

Škodljiva prepoved sosedske pomoči

V prvem tednu tega leta smo preko medijev izvedeli, da pripravlja Vlada predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v katerem se med drugim omejuje tudi t.i. sosedska pomoč. Če držijo povzetki medijev, smo tako priča še eni norosti, ki jo bo nad svojimi državljani zagrešila oblast. Vse skupaj bi nas moralo biti sram.

V času, ko se soočamo z dramatično negativnimi finančnimi, ekonomskimi, socialnimi in drugimi pokazatelji, ostaja ena najpomembnejših opornih točk našega družbenega sobivanja prav medčloveški odnos. V času krize, ko se znaten del prebivalstva sooča z materialno revščino, ko kronično zmanjkuje optimizma in zaupanja v državne institucije in se kopičijo vse druge vrste problemov in težav, moramo predvsem paziti, da ostanomu ljudje, človečni v tolikšni meri, da bomo v stiski priskočili drug drugemu na pomoč. Seveda v tem pogledu ne smemo pričakovati idile, kajti ko zmanjkuje materialnih dobrin in upanja, se ljudje pogosto obnašamo sebično. Toda na srečo Slovenci vsakodnevno dokazujemo, da kljub naši potrošniški obsedenosti in pregovorni zavistnosti še vedno premoremo dovolj solidarnostnega čuta, da bližnjemu ali daljnjemu v hudi stiski le priskočimo na pomoč. Z denarjem, s kakšnim dejanjem, s toplo besedo ali čim drugim. Včasih pomagamo sorodniku, včasih sosedu, včasih invalidu ali neznani družini, ki preko medijev prosi za pomoč, včasih obubožanim v potresu ali poplavi in včasih tudi lačnim in prizadetim v drugih državah in na drugih kontinentih. Gre za tisto temeljno odzivnost, ki nas dela človečne (humane) in zaradi katere se, kadar jo v sebi prebudimo in udejanjimo, počutimo najbolje. Ko doživimo takšno ali drugačno nesebično pomoč, se zavemo, kako pomembno in prijetno je biti človeku človek.

Kot je znano, je slovenska država posebna tudi zato, ker v državni himni izraža zavezo dobrososedskim odnosom: Ne vrag, le sosed bo mejak. Resda gre tu za stremeljenje po dobrososedskem odnosu med (Slovenci in) sosednjimi narodi, toda v resnici je tako, da je lahko katerakoli družba zdrava in uspešna le takrat, ko tudi njeni posamezniki gojijo pretežno dobrososedske odnose.

Teh odnosov pa ne more ustvariti pravo. Te odnose ustvarjamo in negujemu ljudje z vsemi svojimi bolj ali manj subtilnimi socialnimi tkivi. S pozdravom, pogovorom, nasmehom, morebiti igro ter nenazadnje tudi s sosedsko pomočjo. Kjer takšnega tkiva ni, kjer bližnji ali daljnji sosedje le še nemo in brezosebno hodijo drug mimo drugega, tam družba umira. Tam ni več sosedov, znancev ali prijateljev, pač pa so le še premikajoča se trupla, ki se ne zavedajo, da jih je človeškost že zapustila. Da ne bi postali takšna živa trupla, moramo ostati čim bolj človečni ter kljub naglici, razdraženosti, jezi, žalosti in drugim oblikam nemira in bolečine v sebi venomer znova obujati tiste pozitivne in plemenite človeške lastnosti, ki nas povežejo z drugimi in nam bistveno dopolnjujejo smisel zemeljskega življenja.

Ena temeljnih značilnosti tega sveta je, da se kakovostne stvari dolgo gradijo, porušiti pa jih je mogoče v trenutku. To velja še posebej za medčloveške odnose. Tudi za medsosedske. Tu nam ekonomska in socialna kriza prinaša poseben izziv. V času, ko se povečuje brezposelnost, zmanjšujejo plače, povečuje revščina in poraja vedno več negotovosti in strahu, lahko postanemo drug drugemu (še) boljši sosedje. Ta čas nas preizkuša tudi v tej smeri. Ali se bomo še bolj zaprli vase, ignorirali druge ter poskrbeli zgolj za sebe in svoje družinske člane, ali pa bomo zmožni ohranjati in v še večji meri razviti tudi sočuten, solidaren in spodbuden odnos do bližnjih in daljnjih sosedov (na nek način smo v tej naši Sloveniji kar vsi sosedi drug drugemu).

Žal Vlada očitno meni, da kriza ni dovolj. Zdaj nas bo preizkusila še ona. Seveda s pomočjo zakona. Kako znano in predvidljivo. Na ta način bo omejila možnosti medsosedske pomoči. Zakon bo predpisal denarne sankcije za podjetnika, ki bo na področju svoje zasebne dejavnosti pomagal sosedu. V času, ki naravnost vpije po vseh drugih in drugačnih finančnih, ekonomskih in socialnih ukrepih, bo oblast udarila tam, kjer bo naredila nepopravljivo škodo. Po lastnem družbeno-moralnem tkivu, kolikor ga je še ostalo. Po ljudeh, ki s(m)o si sosedje. Ali gre pri tistih, ki so se tega domislili za popolno izgubo etičnega čuta in empatije, ali za popolno nepoznavanje psiho-socialnih dejavnikov – vse to niti ni več toliko pomembno. Zdaj smo Slovenci že tako navajeni vseh teh družbenih ekperimentov, da skorajda nihče več ne opazi, kaj se tu v resnici dogaja, kaj šele, da bi povzdignili glas in spregovorili v prid zaščiti zdravi pameti. Zato nas je res lahko sram.

V času, ko bi morala oblast iskati (in najti!) najrazličnejše spodbude za razvoj podjetništva in za večjo konkurečnost našega gospodarstva, se torej ukvarja (tudi) s tem, kako zakonsko prepovedati ali omejiti t.i. sosedsko pomoč. Kot da vsa (do)sedanja zakonodaja ne omogoča izterjave zadostne količine davkov ter učinkovitejšega odkrivanja in sankcioniranja dela na črno, predvsem pa – kar je bistveno večji problem – korupcije ter gospodarskega in podobnega kriminala.

Omejitev dela na črno v okviru t.i. medsosedskih razmerij je z vidika reševanja države kapljica v morju, z vidiki poslabševanja medčloveških odnosov pa pravi niagarski slap onesnažene vode. Gre še za en manever – zavestni ali nezavedni – preusmerjanja pozornosti z resničnih problemov na bolj ali manj zanemarljive. Če bi bilo na ravni političnih in gospodarskih elit dovolj poštenosti in volje, bi bila naša država danes mnogo bogatejša in ekonomsko uspešnejša, ljudje pa bi bili bolj razumevajoči do težavnosti izvajanja oblasti ter do splošne nuje zategovanja pasu v času svetovne in domače krize. Tako pa v nebo vpijoče družbene krivice in odsotnost volje na strani družbenih elit, da bi identificirala svoja zdrava in bolna jedra ter obojim namenila tisto, kar jim gre, državo še vedno pogreza v mlakužo.

Zakonska omejitev sosedskega »dela na črno« naj bi po besedah pristojnega ministra prinesla prepoved sosedske pomoči s strani vsakogar, ki je »profesionalno v nekem poslu in bi iz naslova te dejavnosti vršil sosedsko pomoč.« Prepoved bo veljala v primerih, ko bo delo vezano na dejavnosti pravne osebe ali samozaposlene osebe ter v primeru opravljanja dela na napremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Minister pravi: »Če je nekdo profesionalno v nekem poslu in bi iz naslova te dejavnosti vršil sosedsko pomoč, to ne bo dovoljeno.« Konkretno to pomeni, da vam nek sosed, ki denimo opravlja samostojno dejavnost kot frizer, ne bo smel doma brezplačno urediti pričeske. Če vam torej za svojo storitev ne bo izdal računa, bo plačal kazen 2.000 evrov.

Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da se zavedajo nekaterih odprtih vprašanj oziroma možnih težav pri zagotavljanju nadzora nad izvajanjem takšnega zakona. Tako naj bi bila sosedska pomoč še vedno dopustna v primerih, ko med sosedi obstaja določena bližina v smislu prebivanja. Pri tem še ni jasno, ali bodo pristojni nazdorniki to bližino merili v kilometrih ali v človeških odnosih, vsekakor pa naj bi ministrstvo do uveljavitve zakona našlo v tem pogledu rešitve, ki bodo izvedljive. Problem je seveda tudi, kako naj bi denimo inšpektor nadziral, ali zasebni frizer brezplačno ureja pričesko sosedu (s katerim ni v zadostni bližini), če se to dogaja v stanovanju, kajti kot vemo, ustava zagotavlja nedotakljivost zasebnosti stanovanja, zato inšpektor ne more kar vdreti v hišo in oglobiti takšnega »kriminalca«, tj. soseda – frizerja.

Toda resnični problem sploh ni v takšnih in drugačnih zakonskih formulacijah ter v iskanju realnih možnosti za izvajanje zakona. Problem je v miselnosti, da je treba sedaj po državljanih, med katerimi je vedno večja množica takšnih, ki jim ta država ne omogoča, da bi sploh lahko zakonito zaslužili za svoje normalno preživetje, udariti še s takšno ponižujočo obliko nazdora in sankcioniranja t.i. dela na črno. Ali bomo zdaj spodbujali že to, da bo sosed ovajal soseda? Ali bomo preprečevali brezplačno POMOČ, ki jo bo dobronameren posameznik na opisani način ponudil sosedu oziroma njegovi družini? Ali torej nekdo, ki poklicno opravlja neko dejavnost, te ne more in ne sme opravljati za soseda brezplačno, zgolj kot prijateljsko, solidarnostno pomoč? Ali nam zakon sploh sme prepovedati, da delujemo prostovoljno in brezplačno v prid sočloveku, sodržavljanu?

Opisana ideja, ki jo vsebuje predlog zakona je družbeno destruktivna, zato upam, da se bo v prihodnjih dneh in tednih kritično oglasilo čim več državljanov, ki bodo ministrstvo in Vlado pozvali, da od predlagane zakonske zamisli odstopi ter raje bolje nadzira samo sebe in vse tiste, ki so davkoplačevalce v preteklih desetih ali dvajsetih letih nesmotrno ali nezakonito prikrajšali za stotine ali celo tisoče milijonov evrov.

prof. dr. Miro Cerar
[email protected]
Default avatar

Asya

Ljudi je treba spraviti na kant, jih zasužnjiti in skregati med sabo, da jim slučajno ne bi padlo na pamet se povezati, stopiti skupaj in organizirati upor, ter zrušiti vlado. Poleg tega jim je treba glavo nafilati z žajfastimi limonadami, da ne bodo več sposobni razmišljati, ampak bodo bebave ovce. Ker med sabo skregane ovce so najbolj vodljive.
Default avatar

Barca

Če me pa kaj razjezi, me pa take stvari :(((

Kako hud***iča ustvarjajo neko paniko, zdaj (že skoraj 10 let!!!) velja takole:

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC), http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? ... vilka=1687
Aktivnosti, ki niso delo na črno
7. člen
Ne glede na določbe 3. člena tega zakona se za delo na črno ne šteje opravljanje dejavnosti ali dela v naslednjih primerih:
– medsebojna sosedska pomoč,
– opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe,
– opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč,
– opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela,
– osebno dopolnilno delo.
Sosedska pomoč

8. člen
Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.
Default avatar

Barca

Pa še nov predlog http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz ... zprava.doc:

(1) Ne glede na določbe 3. člena tega zakona se za delo na črno ne štejejo:
– sosedska pomoč,
– delo v lastni režiji,
– nujno delo,
– humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo po tem zakonu in po drugih predpisih,
– osebno dopolnilno delo.

(2) Ne glede na določbe 5. člena tega zakona se za zaposlovanje na črno ne štejejo:
– kratkotrajno delo,
– nujno delo ter humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo po tem zakonu in po drugih predpisih.

Sosedska pomoč
8. člen

(1) Za sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v zakonu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za sosedsko pomoč ne šteje:
– opravljanje dela, vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe
– opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje gospodarske ali negospodarske dejavnosti.
Default avatar

preberi večer

Barca, preberi si večer z dne 6.1.
tam so v detajle opredeljene razlike med obema zakonoma in razlike so. Prof. Cerar je vseeno pravnik in se mi le zdi, da bi moral vedet, da je zakon obstajal že prej.

V samem predlogu, ki si ga pa ti dala sem gor, je zapisano:

Glavne novosti predloga novega zakona glede na veljavni Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, so:
xxx

6. Omejuje se sosedska pomoč, ki bo prepovedana v primerih, kadar je delo vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe ter v primerih opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.
7. Delo v lastni režiji se omejuje na nepremičnine v lasti ali najemu, dodaja se možnost takega dela v okviru registrirane istospolne skupnosti (9. člen)
Default avatar

...pa še to...

... v razpravi se - med drugim - postavlja vprašanje tudi za tisti del določila, ki opredeljuje, kaj se šteje za sosedsko pomoč... sedaj se sosedsko pomoč opredeljuje kot opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja... za zdaj nihče od predlagateljev ni znal pojasniti oz. opredeliti kakšna oz. kolikšna "bližina" je s tem mišljena... je to prvi sosed, ali sosednja ulica, v istem naselju... to bi v praksi lahko tudi pomenilo, da jaz svojemu prijatelju na drugem koncu mesta ne smem pomagati pri npr. selitvi ali prekladanju opeke, ker nisva soseda, saj ne izpolnjujeva pogoja "bližine"...
Default avatar

Barca

Ja, ampak tudi zdaj so sosede priznavali bližnje sosede, ne ljudi iz sosednje ulice ali drugega konca naselja.
Prijatelji že sedaj niso smeli pomagati, kar spomni se, kaka "panika" je bila, ko so graditelji morali dostavljati račune o gradnji hiše in je kdo dejal, da so mu pomagali prijatelji.

In to, da ti nekega dela ni smel opraviti sosed, ki ima dejavnost, je veljalo že sedaj.
Sosed pleskar ti je lahko pomagal skidati sneg, položit parket, ni pa ti smel prebeliti prostorov.

8. člen
Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.
Default avatar

takole

Se strinjam s Cerarjem, to je poseganje v medčloveške odnose in res ne razumem, kako lahko kdo kaj tako bebastega pogrunta.

Kar se tiče soseske in druge pomoči. Sama opravljam dejavnost, sem samozaposlena in si jemljem pravico, da kdaj komu tudi kaj naredim zastonj in da sama odločam koliko bom komu zaračunala.

A zdaj mi bo pa zakon zapovedoval, komu moram računati in komu ne, istočasno pa ni nobenega pametnega mehanizma, da dobim denar od tistih, ki so mi ga dolžni.
Default avatar

Barca

takole je napisal/a:
Se strinjam s Cerarjem, to je poseganje v medčloveške odnose in res ne razumem, kako lahko kdo kaj tako bebastega pogrunta.

Kar se tiče soseske in druge pomoči. Sama opravljam dejavnost, sem samozaposlena in si jemljem pravico, da kdaj komu tudi kaj naredim zastonj in da sama odločam koliko bom komu zaračunala.

A zdaj mi bo pa zakon zapovedoval, komu moram računati in komu ne, istočasno pa ni nobenega pametnega mehanizma, da dobim denar od tistih, ki so mi ga dolžni.
Ja, že zdaj je tako, DURS tako pravi.
Ti lahko nekomu opraviš nekaj zastonj, promet pa moraš vseeno zavesti v svoje knjige (kot bi izstavila račun) in v bilancah upoštevati.
Poleg tega je to lahko obravnavano kot darilo, ki v nekaterih primerih spada tudi v letno dohodninsko napoved za tistega, kateremu si to naredila.
Default avatar

preberi si večer

Barca je napisal/a:
Ja, ampak tudi zdaj so sosede priznavali bližnje sosede, ne ljudi iz sosednje ulice ali drugega konca naselja.
Prijatelji že sedaj niso smeli pomagati, kar spomni se, kaka "panika" je bila, ko so graditelji morali dostavljati račune o gradnji hiše in je kdo dejal, da so mu pomagali prijatelji.

In to, da ti nekega dela ni smel opraviti sosed, ki ima dejavnost, je veljalo že sedaj.
Sosed pleskar ti je lahko pomagal skidati sneg, položit parket, ni pa ti smel prebeliti prostorov.

8. člen
Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.
še enkrat, preberi si večer. razlike med zakonoma so, najbolj bodo prizadele kmete.
vem, da se ti vedno postaviš na stališče tistega, ki je zakon napisal, ne glede na to, kako neumen zakon je, ampak moje mnenje je, da dela na črno ne bomo zajezili tako, da se bodo inšpektorji spravljali na to, kateri sosed ti je pomagal pospravit krompir ali obrati trto.
Default avatar

Barca

preberi si večer je napisal/a:
Barca je napisal/a:
Ja, ampak tudi zdaj so sosede priznavali bližnje sosede, ne ljudi iz sosednje ulice ali drugega konca naselja.
Prijatelji že sedaj niso smeli pomagati, kar spomni se, kaka "panika" je bila, ko so graditelji morali dostavljati račune o gradnji hiše in je kdo dejal, da so mu pomagali prijatelji.

In to, da ti nekega dela ni smel opraviti sosed, ki ima dejavnost, je veljalo že sedaj.
Sosed pleskar ti je lahko pomagal skidati sneg, položit parket, ni pa ti smel prebeliti prostorov.

8. člen
Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.
še enkrat, preberi si večer. razlike med zakonoma so, najbolj bodo prizadele kmete.
vem, da se ti vedno postaviš na stališče tistega, ki je zakon napisal, ne glede na to, kako neumen zakon je, ampak moje mnenje je, da dela na črno ne bomo zajezili tako, da se bodo inšpektorji spravljali na to, kateri sosed ti je pomagal pospravit krompir ali obrati trto.
Ne bo zdaj našla članka, ki govori ravno o tem, da to rešujejo; trgatev in podobno je dejansko skupinski projekt in konec koncev naša tradicija, ki je ne morejo in ne smejo prepovedati.

Problem je v tem, da tebi npr.prepleska stanovanje sosed pleskar in ob morebitni inšpekciji se bo izgovarjal na sosedsko pomoč, v recnici pa ti bo delal za gotovino in brez računa. Enako frizerka ali pa gospodinjska pomočnica...

In ne, ne postavljam se vedno na stališče tistega, ki je zakon napisal.
Zagovarjam ga le takrat, ko si mislim, da je prav in to, da v določenih člankih ustvarjajo paniko, češ zdaj se nekaj sme, po novem pa bo isto dejanje strogo prepovedano, me moti.
Preberem zakone in predloge, jih primerjam in si na podlagi tega ustvarim mnenje, ne na osnovi člankov.
Default avatar

Meta 1

Je že res, Barca, da so predpisi glede izdajanja računov zasebnikov strogi že sedaj -ampak, koliko so bili pa učinkoviti? Kdo se jih je pa držal?

Se popolnom strinjam s prof. Cerarjem. Zaostrovanje pogojev medsosedske pomoči naše države ne bo rešilo iz finančnega poloma. (Da gre za zaostrovanje predpisa, je povedala oblast sama v obrazložitvi, večje so tudi kazni). To se ne dela tako. Že dolgo je znano in drži: če je v neki državi pravni red, če so dajatve znosne, poraba davkoplačevalskega denarja pa pregledna, je tudi davčnih utaj manj.

Naša oblast pa, nasprotno, pošilja nad navadne državljane nove in nove biriče in s tem bo dosežen ravno nasprotni učinek. (Seveda, cariniki bodo ostali brez šihta, v tem je vic!)

Kakšen revež bo dodatno nastradal, večina se jih bo pa znajdla kot vedno. Pa še zameriti jim ne moreš, ob neredu, ki ga imamo.

Da o barabah, ki prelivajo davkoplačevalski denar na račune v tujih bankah, ne govorimo. Vsem silnim predpisom in zakonskim določbam navkljub. Ti zadnji itak veljajo samo za plebs.
Default avatar

preberi si večer

Barca je napisal/a:
Ne bo zdaj našla članka, ki govori ravno o tem, da to rešujejo; trgatev in podobno je dejansko skupinski projekt in konec koncev naša tradicija, ki je ne morejo in ne smejo prepovedati.
zakon jo pa prepoveduje!
po zakonu, ti na trgatev ne morejo priti pomagat recimo študijski kolegi iz drugih krajev, ker niso ne sorodniki in ne sosedi.

vsaj tako je bilo napisano v članku iz večera.
Default avatar

Meta 1

In zdaj ne bo smel od moje ta mlade oče meni živo mejo urediti, ker pač nisva v žlahti do ne vem katerega že kolena. In ne bo mogla moja bodoča ta mlada svoje družine pripeljat, da mi bodo pomagali pospraviti seno. (ker pač sin ni lastnik kmetije, nista poročena in njena družina ni moja žlahta do xy kolena).
In mojega soseda ne bom smela prositi, če mi lahko kaj s traktorjem pripelje, ker ima sličajo registrirano dejavnost "storitve s kmetijsko mehanizacijo" - pa mi je zdaj prijazno naredil marsikatero uslugo, ker ima pač bolj varen traktor kot jaz. Jaz sem pa njemu kakšen obrazec izpolnila ali pa kakšno vlogo napisala. Zdaj mi bo pa en brezposeln carinar kazni odmerjal zaradi takih stvari. Bolno.

Pa kaj je treba kar naprej spreminjat zakone in se pametnega delat! Red naj naredijo na obstoječem stanju. Iz zanesljivih virov vem, da so morali inšpektorji določene osebe na miru pustiti, medtem ko reveže so pa zafrkavali za vsako vejico. Ljudje niso neumni, da bi tega ne videli, in kdor si upa, se izgone dajatvam. Če je neroden in objesten, ga najdejo, če je pa previden, pa ne. Saj imajo premalo inšpektorjev in še tisti so neizkušeni. Muhe precejajo, slone pa skozi spuščajo. Zdaj pa oblast misli, da bo z omejevanjem medsosedske pomoči proračun rešila. Za vse naj bo enako dolga palica, pa bo!

Še enkrat: zelo se strinjam z dr. Cerarjem. Odlično napisano.
Default avatar

stari zakon vs novi zakon

stari zakon

Sosedska pomoč

8. člen

Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.



novi zakon

(1) Za sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v zakonu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za sosedsko pomoč ne šteje:
– opravljanje dela, vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe
– opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje gospodarske ali negospodarske dejavnosti.


Barca, po novem zakonu ti niti sosedje ne smejo priti pomagat obrati trte, saj gre to za delo na nepremičnini (zemljišču) fizične osebe, ki to uporablja za opravljanje gospodarske dejavnosti!
Default avatar

Barca

stari zakon vs novi zakon je napisal/a:
stari zakon

Sosedska pomoč

8. člen

Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.



novi zakon

(1) Za sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v zakonu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za sosedsko pomoč ne šteje:
– opravljanje dela, vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe
– opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje gospodarske ali negospodarske dejavnosti.


Barca, po novem zakonu ti niti sosedje ne smejo priti pomagat obrati trte, saj gre to za delo na nepremičnini (zemljišču) fizične osebe, ki to uporablja za opravljanje gospodarske dejavnosti!
Vinograd, ki ga imaš zase, ne spada med opravljanje gospodarske dejavnosti.
Default avatar

Barca

preberi si večer je napisal/a:
Barca je napisal/a:
Ne bo zdaj našla članka, ki govori ravno o tem, da to rešujejo; trgatev in podobno je dejansko skupinski projekt in konec koncev naša tradicija, ki je ne morejo in ne smejo prepovedati.
zakon jo pa prepoveduje!
po zakonu, ti na trgatev ne morejo priti pomagat recimo študijski kolegi iz drugih krajev, ker niso ne sorodniki in ne sosedi.

vsaj tako je bilo napisano v članku iz večera.
Ja, res je, ampak to je veljalo že sedaj. Ni pa se kontroliralo.

Le kako leto nazaj so kontrolirali novogradnje, kdo je pomagal..
Default avatar

stari zakon vs novi

Barca je napisal/a:
stari zakon vs novi zakon je napisal/a:
stari zakon

Sosedska pomoč

8. člen

Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.



novi zakon

(1) Za sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v zakonu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za sosedsko pomoč ne šteje:
– opravljanje dela, vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe
– opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje gospodarske ali negospodarske dejavnosti.


Barca, po novem zakonu ti niti sosedje ne smejo priti pomagat obrati trte, saj gre to za delo na nepremičnini (zemljišču) fizične osebe, ki to uporablja za opravljanje gospodarske dejavnosti!
Vinograd, ki ga imaš zase, ne spada med opravljanje gospodarske dejavnosti.
če imaš status kmeta, ne vem, če to drži.
Default avatar

Barca

stari zakon vs novi je napisal/a:
Barca je napisal/a:
stari zakon vs novi zakon je napisal/a:
stari zakon

Sosedska pomoč

8. člen

Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.



novi zakon

(1) Za sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v zakonu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za sosedsko pomoč ne šteje:
– opravljanje dela, vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe
– opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje gospodarske ali negospodarske dejavnosti.


Barca, po novem zakonu ti niti sosedje ne smejo priti pomagat obrati trte, saj gre to za delo na nepremičnini (zemljišču) fizične osebe, ki to uporablja za opravljanje gospodarske dejavnosti!
Vinograd, ki ga imaš zase, ne spada med opravljanje gospodarske dejavnosti.
če imaš status kmeta, ne vem, če to drži.
Res, status kmeta spada med gospodarske dejavnosti.
A vsak, ki je opravljal gospodarsko dejavnost, je že zdaj moral sklepati pogodbe...
Default avatar

stari zakon vs novi

Barca je napisal/a:
Res, status kmeta spada med gospodarske dejavnosti.
A vsak, ki je opravljal gospodarsko dejavnost, je že zdaj moral sklepati pogodbe...
ampak po starem zakonu so ti sosedi lahko prišli celo pomagat, po novem zakonu pa ne več.
in oprosti, če si kmet, se še kako zanašaš na sosede. sploh, če si mali kmet.

take stvari se uredijo drugače. valjda, da če imaš 50 hektarjev, da bi morala veljati malo drugačna merila in kmetje, ki imajo 50 hektarjev tudi ne gospodarijo na kmetiji tako, da bi jim zastonj prišli pomagat sosedje.

če pa imaš pol hektarja, malo zemlje, malo krompirja, čisto malo mehanizacije in status kmeta, pa je to drugače in je absurdno, da se zakon spravlja tudi na take.

sem z vasi in na vasi je čisto normalno, da gre recimo en kmet drugemu požet pšenico. ker ima kombajn, drugi ga pa nima. in take stvari, ki sodijo v tradicijo bi radi naši debili urejali in nabijali davke. hkrati pa jim skozi roke polzijo miljoni, katerih nočejo videt drugje, kjer gre res za izkoriščanje.

se popolnoma strinjam s profesorjem Cerarjem.