Vsega imam dovolj! Zelo bom vesela, če boste lahko kaj svetovali ali pa če imate doma kakšnega podobnega jokca. Hčerka je bila ravno stara 4. In se čisto vsako noč zbuja in jokca. Kar nekaj jokca. To počne že kako leto in pol, po moje. Ne uspem odkriti, kaj jo matra, če jo kaj matra, česa se boji …. nič. Edino, kar se mi zdi smiselno, je pač to, da vse zelo ekstremno doživlja (je ful dojemljiva, zdaj je ravno v obdobju, ko vse pravljice jemlje smrtno resno) in ponoči morda to v spanju predeluje in potem jokca. Ampak meni se bo strgalo! Imamo še 6-mesečnega dojenčka, ki bi celo noč mirno spal, a ga sestra z jokcanjem zbuja (imamo namreč čisto majhno stanovanje in smo vsi na kupu). Na tapeti je blo že čisto vse: smo se pogovarjali, pregovarjali, božali, sem spala pri njej, ukinili določene agresivnejše risanke, … nič ne pomaga. Izsiljuje ne, ker jokca v spanju. To počne že toliko časa, da težko povežem s kakšnimi dogodki v življenju. Vmes je šla iz varstva v vrtec, ni plašna, samozavestna je, vesela, dvomim, da bi jo kaj res mučilo. Včasih sem že tako na koncu z živci, ko me celo noč zbuja s tem jokcanjem, da bi jo najraje potegnila iz postelje in jo 3x po riti, komaj se še zadržujem. Hudo mi je, ko jo poslušam, obenem pa ne morem več sprejemat, da nas vsako noč meče pokonci. Če bi bila dojenček – ja, normalno. Če bi bila bolna – tudi. Ampak kar tako in kar naprej in se ne neha in ne neha in ne neha. Če bi živeli v večjem stanovanju ali v hiši in bi imeli vsak svojo sobo, bi jo verjetno preslišala, se niti ne bi zbudila, ona bi v spanju odjokcala in to bi bilo to. Tko pa … vem, da je zmedeno napisano, se opravičujem, vseh odgovorov pa bom vesela.

Pri moji prijateljici je bilo podobno. Ko so se iz hiše starih staršev, kjer je tamala imela sobo v nekdanji shrambi, preselili – spi! Selili so se pri njenih 5. letih. Jaz malo verjamem v feng shui, in menim, da je premik tamali res koristil.

Lahko kaj spremenite? Prestavite? Se preselite? Preverite, da ni spodaj kakšnih tokov…. Ali pa je to res od doživljanja med spanjem! Pojdite kam na dopust in primerjajte.

Na netu imaš kup informacij. Preštudiraj in kaj ukrepajte.

Do takrat pa – čim manj takih noči.

praviš, da je deklica zelo dojemljiva za pravljice – najprej tu naredite selekcijo in ji beriti pravljice, kjer ni nobenih nesreč, zlobnih ljudi, ubogih ljudi in podobno – vse kar bi jo lahko po vašem prizadelo. Tudi risanke naj gleda primerne – nodi, cvetličniki in podobne, kjer ni nobenega nasilja, pa še poučne so.
Predhodnica je tudi dobro napisala – mogoče bi bilo dobro spremniti položaj postelje – če je to izvedljivo – včasih je to zelo pomembno
Vso srečo vam želim in mirne noči

Mi smo tudi pri hčerki s premikom posteljice zmanjšali število bujenj iiz 5x na 3x na noč. V splošnem je po premiku spala bolj mirno. Smo posteljico premaknili za slab meter. Ni ravno jokala, se je pa vrtela, stokala, v sanjah govorila……No in potem je bilo tega občutno manj.

Imam pa še eno izkušnjo v razmislek. Sin je imel pri slabih treh letih starosti eno pomladansko serijo, ko je bil bolan. Najprej viroza, takoj za tem angina in iz angine v pljučnico. En mesec je bil doma, pri angini in pljučnici antibiotiki, visoka vročina, čisto brez apetita. Tisto, kar je običajno pojedel v enem dnevu, smo komaj spravili v njega v dveh dneh. Ko smo kuhali kosilo, mu je od lakote krulilo v želodcu, jesti pa ni mogel praktično nič. Samo antibiotik na prazen želodec. Ko je ozdravel je začel vsako noč praktično ob isti uri (0.30 do 1.30) stokat, se vrtet po postelji, jamrat, zvijat. Pa je zadremal za pet minut, pa spet , pa spet…..Do približno 4.00. potem pa, kot bi odrezal, je bil mir. Meni se je po enem mesecu že rolalo, prenehalo pa ni. Napol v spanju je le enkrat povedal, da ga boli trebušček in potrdil mojo domnevo, da se zvija zaradi blagih bolečin v želodcu. Ker pa vem, kako je, če imaš razjede na želodcu in bolečine ob točno določenem času…..(moj oče je imel rano na želodcu), sem posumila, da so mu zdravila načela trebušno sluznico. Šli smo zdravniku, zdravnica kljub mojemu namigu ni poštekala, pregled za zajedavce in gliste pa je bil negativen. In sem se po posvetu s sorodnico farmatcevtko odločila, da bom stvari vzela v svoje roke. Kupili rupurut, preračunali dozo in zvečer prvič dali zdravilo. Tisto noč je spal kot polh. Deset dni je jemal 2x na dan rupurut, pil kamilični čaj in od prvega dne, ko je zdravilo vzel, smo imeli mir!!!!!!

Ampak če je otrok prej dobro spal, to ne more biti to. Vsaj predvidevam. Pri nas je podobno, tudi štiriletnica. Začelo se je pa pri treh letih, ko je zamenjala enoto vrtca, s tem tudi večino sovrtičkarjev in vzgojiteljico, pa še jaz sem šla takrat nazaj v službo, prej sem bila doma. Midva to povezujeva s tem. Potrebuje tudi več pozornosti in cartanja kot pred tem. Jo pa mirno potolaživa, čeprav imam včasih tudi jaz vsega že pohn kufer. 1x sem ji napol v snu zatežila, pa je bilo stanje le še slabše. So pač tudi leta, ko potrebujejo crkljanje. Kdaj le, če ne zdaj, ko so še majhni?

LP

Pri nas je bil tudi feng shui, smo se preselili in od takrat spi odlično. Prej pa zbujanje 5x na noč.
Druge razlage ne najdem, ker vse ostalo je enako.

Joj, tudi pri nas je stanje identično. Tudi 4letnica, pa smo se preselili in stanje ostaja enako. Sem se že sprijaznila s tem, čeprav je mučno, vedno se zbudi prvič že okrog desete zvečer, se premetava po postelji. Sedaj sem jo vzela kar k sebi v posteljo, ker se mi ne da več vstajati in vztrajati, da naj spi v svoji sobi. Pravi, da jo je strah. Pa ima malo nočno lučko prižgano celo noč, pa nič ne pomaga. Tudi, če se jezim, ker mi vse to že pošteno para živce, nič ne pomaga. Tudi jaz bi bila vesela kakšnega predloga, ker je eno samo mučenje to.

Jaz moji hceri pustim,da pride v spalnico ko se zbudi,se bo ze navelicala.Preprosto sem zacela ignorirati njen jok ponoci pa imamo tudi malo stanovanje in dojencka.Stara je 4 leta in se redno zbuja ponoci in joka sedaj ,ko jo pustimo jokat pa je tega cedalje manj.Pri 18 zagotovo ne bo vec spala med nama(se tolazim s tem).

Zaradi moje 4 letnice (in še dvema mlajšima) sem tud že bila na koncu z živci. Nobena lučka, nič. Potem je par mesecev nazaj odprla vrata svoje sobe in spalal naprej. jaz trapa sem jih kake dva meseca zapirala in s tem seveda povzročala nova bujenja in pohode po hiši. Res, čez par minut, ko sem zaprla vrata, se je vstala in jih odprla. Potem sem popustila in pač spi pri popolnoma (poudarek je popolnoma) odpratih vratih sobe, celo tako, da gleda ven (čisto nasprotje feng shuija, a deluje). Nek čuden strah, predvidevam. Tud sicer nemirna ponoči kot le kaj, govori, stoka, kovtrček ves čas na tleh, ni da ni. A vsaj “teži” ne.
V posteljo pa otrok ne mislim jemat, ker potem pa jaz ne spim absolutno nič. In ja, ona BI spala pri mamici.

Meni pa se zdi, da bi lahko bilo kaj povezano z začetkom tvoje nosečnosti in potem prihodom dojenčka. Znajo biti pa take situacije zakomplicirane in težko rešljive! Naj ti ne bo težko kadarkoli jo pocrkljat in se čimveč ljubeče ukvarjat z njo. pa saj vem, da to počneš

Kako se pa sicer razumete, vidva z možem, kakšne nepremišljene besede? Odnosi s starimi staršo?

Naš triletnik tudi spi zelo nemirno, se premetava, stoka, joka, ni da ni, kar počne v svoji postelji.

Sem se naveličala, spi v najini postelji na sredini in spimo vsi trije, trdno kot topi do jutra.

Jaz razmišljam tako, če me zdaj potrebuje, sem na njegovo razpolago. ZDAJ me potrebuje in ZDAJ bom ob njemu. Se bo že navadil spati v svoji postelji … še nisem videla 15. letnika, ki bi spal med mamo in očetom. :))

Ni sigurno, da ne bo :-)))))))))))))))