Koliko je življenska doba zmrznjenih MC?
Za shranjene matične celice iz popkovnične krvi je trenutno najdaljša doba, ko so bile zamrznjene in nato odmrznjene in uspešno uporabljene za transplantacijo najverjetneje okrog 10-12 let. Pacient, ki je najdlje živel po transplantaciji s shranjenimi matičnimi celicami iz popkovnične krvi (zamrznjene in nato odmrznjene), je živel še 20 let po transplantaciji. V teoriji lahko zamrznjene matične celice iz popkovnične krvi ostanejo v takem stanju neskončno dolgo, v praksi pa je trenutno preverjen čas, kakor sem že zgoraj napisala, okrog 12 let.
Lep pozdrav.
Pri različnih levkemijah, kjer se največkrat uporablja transplantcija matičnih celic, je trenutni standard določeno število mononukleotidov/kg pacienta – v tem primeru bi shranjena količina matičnih celic najverjetneje zadostovala le za en “tretma”, odvisno od teže pacienta. Pričakujejo, da bo v prihodnosti shranjene matične celice do določene mere možno namnožiti ter jih tako uporabiti za zdravljenje težjih pacientov ali celo uporabiti za več “tretmajev”. Pri drugih boleznih, kolikor je meni znano, standard še ni tako jasno določen ali pa je možnost uporabe matičnih celic še v različnih fazah raziskav.
Lep pozdrav.
Matične celice bratca ali sestrice se lahko uporabijo, vendar morajo biti kompatibilne s prejemnikom matičnih celic. V primeru matičnih celic iz popkovnične krvi je dovolj že 67% ujemanje. Pri enojajčnih dvojčkih je ujemanje 100% in se lahko uporabijo, pri dvojajčnih dvojčkih pa je potrebno predhodno določiti, ali sta kompatibilna oz. če je eden lahko donor drugemu (enako kot v primeru bratca ali sestrice, ki nista dvojčka ali katerekoli druge osebe).
Lep pozdrav.
Test za ugotavljanje kompatibilnosti traja par dni in sicer se identificirajo HLA (human leukocyte antigen) aleli tako pri donorju kot prejemniku matičnih celic ali organov. Če se zelo mudi, npr. v primeru, da je donor preminula oseba, se lahko testiranja naredijo tudi v enem dnevu. Ko ugotovijo, da je donor kompatibilen, navadno naredijo še dodatna testiranja pri prejemniku in sicer ali ima prisotna protitelesa, ki bi lahko “napadla” donirane celice ali organ (tudi ta testiranja – gre za 2 različni testiranji, ponavadi trajajo par dni).
Lep pozdrav.
Pozdravljeni,
Glede na podatke navedene zgoraj torej odvzemem MC vršijo že precej več kot 20 let. Je to res? Ginekolog moje žene je izrazil dvom oz. trditev da do danes še ni bilo uspešnega zdravljenja z zamrznejnimi in nato odmrznjenimi MC. Trdi namreč da so vsa upešna zdravljenja izvedena z svežimi darovanimi MC. To drži?
Vem da zasebne banke MC zamrznejo, kakšen je način hranjenja v javni banki?
Pa še zadnje vprašanje; ali so MC otroka uporabne tudi za zadravljenje staršev, če le ti zbolijo za rakom oz. drugo boleznijo?
Ginekolog vaše žene se moti. Pacient s Franconijevo anemijo je prejel shranjene matične celice svoje sestre (kriopreservirane – kar pomeni zamrznjene) leta 1989 (del članka navaja: “We report here on hematopoietic reconstitution in a boy with severe Fanconi’s anemia who received cryopreserved umbilical-cord blood from a sister shown by prenatal testing to be unaffected by the disorder”; link do članka http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2571931 ). Od leta 1989 je bilo veliko objav o uporabi shranjenih matičnih celicah iz popkovnične krvi.
Tako zasebne kot javne banke zamrzujejo matične celice, edina razlika je v tem, kaj katera banka zamrzne oz, kaj je končni produkt, ki je zamrznjen. Naša javna banka zamrzuje celotno popkovnično kri. Nekatere zasebne banke prav tako zamrzujejo celotno kri, dokler druge grejo korak naprej in zamrznejo sprocesiran vzorec (odstranijo določene tipe celic, predvsem eritrocite/rdeče krvničke).
Matične celice otroka se lahko uporabijo za zdravljenje staršev ali kakšnega drugega sorodnika, če sta donor in pacient kompatibilna. Problem je lahko teža pacienta, saj je trenutni standard določeno število celic/kg pacienta, vendar se pričakuje, da bodo kmalu lahko namnožili matične celice (do določene mere) in tako teža pacienta več ne bi bila problem. Pri težkih pacientih se trenutno uporablja dve enoti matičnih celic popkovnične krvi na transplantacijo.
Lep pozdrav.
Razlika med shranjevanjem celotne krvi ali sprocesiranega vzorca je v tem, da se pri procesiranju odstranijo predvsem rdečke krvničke, ki pri odmrzovanju lahko pokajo/lizirajo, ter trombocite/krvne ploščice.
Prednosti procesiranja vzorca:
– v primeru, da se v pacienta vbrizga velika količina poškodovanih eritrocitov, lahko njihovi razpadni produkti povzročijo različne nevšečnosti kot npr. poškodbo jeter in notranje stene (endotelija) krvnih žil. Zdrav organizem običajno lahko tolerira majhne količine poškodovanih eritrocitov
– pri odmrzovanju celotne krvi se lahko poškodujejo tudi trombociti in sprostijo citokine, ki lahko oslabijo funkcijsko sposobnost matičnih celic oz. njihova kvaliteta je slabša in število nižje
– sprocesiran vzorec ima majhen volumen, kar pomeni manj krioprezervansa (ki je toksičen v večjih količinah), hitrejše zamrzovanje in odmrzovanje, kar posledično povzoroči manjše poškodbe zamrznjenih celic oz. višjo vitalnost le-teh
– zmanjša možnost reakcije pacienta pri inkompatibilnem Rh/ABO krvnem tipu, ki jih nosijo rdeče krvničke (dva osebka imata lahko ujemajoče HLA tipe, pa različne krvne tipe)
– nekateri zdravniki preferirajo transplantirati izolirane celice, v teh primerih je cel postopek hitrejši, če so bile celice izolirane pred zamrznitvijo (odvisno od bolnišnice)
– pri sprocesiranem vzorcu lahko bolj natančno ocenijo, kakšna bo končna količina mononukleotidov in matičnih celic po odmrzovanju vzorca.
Trenutno, koliko je meni znano, še ni bila narejena kontrolirana klinična študija, ki bi direktno primerjala ter sledila paciente, ki so prejeli transfuzijo celotne krvi ali sprocesiranega vzorca ter navedla morebitno prednost enega ali drugega načina shranjevanja. Verjetno ravno zato še vedno obstaja debata, kaj je dejansko res boljše in kritiki in/ali banke, ki še vedno shranjujejo celotno kri navajajo naslednje razloge proti procesiranju vzorca: izguba določenega števila matičnih celic zaradi procesiranja; morebitna izguba celic, ki jih še niso opisali in ki bi mogoče lahko imele potencialni terapevtski učinek; višji strošek zaradi procesiranja; toksični produkti eritrocitov/trombocitov in krioprezervans lahko odstranijo s spiranjem vzorca po odmrzovanju (ne pa poškodb in izgub matičnih celic zaradi toksičnih produktov).
Lep pozdrav.