Odgovarjala sem v temi o postavljanju novoletnega drevesca in se spomnila na eno stvar.

Ko sem bila otrok in sem se straaaašansko veselila postavljanja jelke, smo za okrasitev uporabljali steklene bučke in v rdeči ovojni papir zavite bombone (obupnega okusa, ampak vseeno dobrodošla doza cukra).
Tiste steklene bučke smo vsako leto zelo skrbno obešali na jelko, zeeeeloooo pazili, da se ni kakšna razbila. Nekatere so bile še posebej lepe, nanje je bil nalepljen nek umetni sneg, tanka proba belih bleščic. Vsako leto smo pri postavljanju in pri podiranju jelke razbili kakšno bučko. Spomnim se, da sem prav žalovala za kakšno posebej lepo ali veliko. Bile so drage, komplet 4 ali 6 bučk smo kupili vsaka 3 leta. Pravzaprav ne vem, če so bile res tako zelo drage, če si moj starši res niso mogli privoščiti vsako leto novega kompleta ali pa je šlo za njihov vzgojni prijem.

Potem so začeli prodajati plastične bučke, ki se sploh niso razbile. Tudi, če so padle na tla. Takrat je postavljanje jelke zame izgubilo tisti posebni čar. Ni se bilo več treba truditi, da se bučka ne razbije. Takoj se je dalo kupiti 10 ali 20 novih.

Moj najlepši spomini na postavljanje jelke so dejansko to, da so bili to zelo posebeni dogodki, v katere smo vložili veliko previdnosti, skrbi, pazljivosti, truda. Če smo razbili kakšno bučko, smo vedeli, da je ne bomo mogli takoj nadomestiti.

Odkrito povedano se danes sprašujem, če so moji otroci RES kaj na boljem, kot sem bila jaz. Danes se vse zlahka nadomesti, včasih pa smo se zelo veselili celo neke tako trivialne zadeve, kot je nov paketek okraskov za novoletno jelko.

Mi nikoli ne kupimo teh cenenih, kičastih, plastičnih okraskov. Meni in mojim otrokom je poseben čar, ko sami izdelujemo okrasje za jelko. Občutki so enaki, kot jih opisuješ ti, ko si skrbno in z zanosom krasila jelko. Okraske začnemo delati že 2 tedna pred krasitvijo, da se do takrat že posušijo in navežejo na vrvico. Delamo okraske iz slanega testa, sušimo na kolobarje narezane pomaranče in limone.
Na željo otrok damo na jelko tudi čokoladne okraske, ki jih potem do konca praznikov ni več na jelki:))

Pri nas zadnjih dvajset let skrbno iščemo in izbiramo (največ en kompletek na leto) tiste kitajske lesene okraske, ki se občasno dobijo. V tem času so se sicer dokaj spremenili, postali bolj reliefni, manj skrbno pobarvani, letos sem opazila, da so prej zlate nitke, na katerih visijo, nadomestili z navadnimi belimi. Takšnih ne bom kupila več. Seveda bomo stare še naprej lepili, če se kakšen “razlepi” ali celo ustvarjali nove kombinacije, če bo pri kakšnem škoda nepopravljiva. Zame so neprecenljivi, saj se spomnim tistih drobnih otroških ročic, ki so segale po lokomotivi, saneh, angelčku, ladjici in očk, ki so se svetile v občudovanju, čeprav so bili vedno precej poceni roba … Med njimi vedno visijo rdeče kroglice, ki se razbijejo, a so vseeno bolj odporne kot tiste iz mojega otroštva …

pri nas je navada taka…vsako leto sem kupila kak novi okrasek, ki je dal lepe spomine za tisto leto, ki smo ga preživeli in ti okraski so kot neka družinska dota…okraski so lepi, dragoceni…in ko bosta moja otroka odšla od doma, ju bom vsako leto presenečela z kakim okraskom, ki jima ga bom podarila in bosta naše družinsko itročilo nosila naprej…to je namen takih prazničnih dni…ne pa komercializacija…in na koncu tudi ni važno kak je okrasek, iz česa je, je bil 100 evrov ali 10 centov, naj nosi sporočilo, ki je vam v družini dragoceno!!

Mi smo pa letos v Merkurju kupili krasne vijolične bunke, pcv, da jih tamala ne razbije, in to v naši najljubši VIJOLIČNI BARVI. Moram reči, da so zeloo lepe. Cena za ca. 20 kom je bila komaj 4,5 eur (znižane iz 9 eur). Zraven še sadne čokoladne bombončke na vrvicah (Hofer), kakšnega ptička in kakšni otroški naveski…….
Meni je pa prav super, da nimamo več steklenih, saj se nam je v otroštvu tu in tam tudi kakšen razbil..
Je pa res, da se vsa ta roba kopiči in kopiči….
ampak v zadnjih letih smo imeli ene in iste – modre in srebrne ALI pa natur slamnate/lesene, pa smo se teh barv že malo naveličali.
Ko bomo stari 50. let bomo imeli ves nabor :-))
Jupi, jaz pa prav uživam v raznolikosti! zlasti, če ni tako drago…