Zadnje čase se večkrat vprašam, ko vidim vse več samskih žensk in žensk brez otrok, starih nad 30 let, (ki se same za to odločijo, ne govorim o tistih, ki medicinsko ne morejo imeti otrok) kakšen smisel življenja sploh imajo te ženske, kaj počnejo v prostem času, ko pridejo iz službe, kako pusto in dolgočasno mora bit njihovo življenje, ali se bojijo bolezni, starosti, ker ne bodo imele nikogar, da bi skrbel za njih, jih prišel obiskat, ne bodo imele vnukov, za sabo ne bodo pustile nič.
Jaz si ne morem predstavljati, da pridem domov iz službe in vstopim v prazno stanovanje, nikjer mojih otročičkov, njihovih veselih glaskov, nagajivosti, ne morem si predstavljati, da me zvečer mož ne stisne v objem, da bi morala hodit sama na počitnice ali pri teh letih s prijateljico, da ne bi imela komu skuhati kosila, speči piškotov, ki jih tako z veseljem pohrustajo.
Človek je ustvarjen za dvojino in ženska je ustvarjena za materinstvo, zato res ne razumem žensk, ki se zavestno odločijo, da se ne bodo poročile in imele otrok. Kakšen je sploh smisel življenja, če si sam, če nimaš ljubezni, če nimaš potomcev?

…sicer dvomim, da je kje kakšna, ki želi biti samska. zato je tvoje razmišljanje mal trapasto. precej si zaplankana, če misliš, da tiste, ki nimajo otrok, samo životarijo. po mojem še kako živijo in boš ti lahko tako živela šele, ko se ti otroci osamosvojijo.

Jaz ne maram peči piškotov. Ne predstavljam si, da bi se mi takoj po službi mudilo še po otroke, da bi me v nedeljo zjutraj zbudilo nerganje, da bi morala na roditeljskih sestankih poslušati, kaj so otroci spet ušpičili, pa da ne bi imela prav nič časa zase, za šport, za to, da grem lahko kadar koli sama na dopust in da bi moji otroci, ko bi odrasli, komaj čakali, da umrem, da bi se potem stepli za dediščino.

Kako butasto razmišljanje, enim odgovarja življenje brez obveznosti, spet drugi prisegajo na družinsko življenje. Prav imajo in eni in drugi, si kdaj morda pomislila, da imajo/imamo ljudje različne poglede na svet in predvsem želje?

tistih, ki se resnično odločijo živeti same brez otrok in partnerja, je po moje bolj malo, ampak verjamem da so s svojim življenjem povsem zadovoljne in se sprašujejo podobno kot ti, le v obratni smeri 🙂

sej veš … živi in pusti živeti, vsak po svoje … ipd.

Bog ti pomagaj, ko bodo tvoji sončki si omislili snahe/zete, ki bodo zahtevali, da zapustijo svojo mamico in prevzamejo odgovornost do svoje nove primarne družine.
In ko bo mož v najslabšem primeru škripnil v najboljšem pa si našel ljubico.

Človek mora biti najprej sam sebi dovolj, da tisto, kar ga je viška lahko razdaja drugim.

Jaz sem ena teh samic, sama se tako odločila, čeprav imam super partnerja- živiva narazen. Zakaj sem se tako odločila? Uživam, enostavno, prekrasno stanovanje, nobenih velikih skrbi, dosti denarja, družba za sprot, delam kar čem, vstanem kadar čem, grem kamor čem. odrešena sem nešteto obvez, prosti čas pa planiram tako kot želim. Enostavno si ne predstavljam, da mi stalno eden skače po glavi, da se moren stalno prilagajat, stalo nekaj delat, garat… Na kraj pamet mi ne pride, da bi si nakopala breme na glavo zaradi zaslepljenih romantičark, ki je napisala temo, ki se že jutri lahko zbudi v trezen dan, ko ji mož zbezlja ali kak od otrok.

O, đizs, a res le otroci lahko dajo smisel življenju?
Ob takem razmišljanju ti kakšni drugi, bolj zapleteno intelektualni izzivi niti ne bi bili namenjeni.

Ljudje v svojem življenju počnemo marsikaj – bodisi službeno, bodisi privatno, vsak si življenje osmisli in osreči, kot želi in zna in nikar ne misli, da si s statusom matere dosegla vrhunec. Dosegla si osebno zmago, a le osebno.

moje mnenje je da si ti ista kot avtorica teme, samo na drugi strani brega 🙂

Če se še enkrat rodim….se ti pridružim

Nažalost sem nekje na poti preslišala moj notranji glas, in sem sedaj mamica – čeprav se v življenju nisme nikoli v tem vidla. Sem partnerka – je bilo veliko lepše ko sem imel samo takega ko sva iomela oba čas in voljo….

Srečno in uživaj

Ta je pa dobra.))))))
No, šalo na stran.
Po moje je mislila tak primer.
Pri 40 samska, brez Zveze, (pač ni bilo pravega) , pri 40 PA se jo zdaj vsi razen tistih , ki hočejo samo sex, otepajo- dedci, ker vedo, da hoče takoj otroka.
No, ona je v depresiji, ni jo do ničesar, skrega se z vsemi, ki ji hočejo pomagat, ker pomagat se pač ne da z besedami. V službi je tečna ,nima se s kom pogovarjat, ker se vsi pogovarjajo o familiji, otrocih… ona pa sama.
Ne da se ji niti it na potovanja, ker kadarkoli je šla ,je bilo brez veze…
Potem se odloči za šport.Potem pa zboli in s sportom ni nič.Spet je doma, sama in gleda v strop.
Na koncu najde enega , rodi, in zdaj ženska spet živi, je zdrava in uživa vsako sekundo življenja.

Jaz še nisem blizu 30, sem zaposlena, pa tudi razmišljam o tem, ali bi imela otroke ali ne (skupaj s partnerjem, seveda).

Predlagam ti, da se takoj nehaš sekirat za vse uboge ženske brez potomstva in njihova bedna življenja, ker verjemi, da izven tvojih okvirjev obstaja še marsikaj.

Jaz v službi in izven službe (prostovoljno v nevladnih organizacijah) delam z ljudmi in njihovimi težavami in že to delo mi vzame ogromno energije, ker lahko neskromno trdim, da se res maksimalno trudim svoje delo opravljati strokovno, korektno in v prid mojim uporabnikom. To mi vzame tudi do 12 ur na dan vsaj 3x na teden, preostali čas se izobražujem, ker je to nujno, da lahko delam še boljše, imam nekaj hobijev, čas preživljam s fantom, pomagam invalidni prijateljici, ki potrebuje dosti tuje pomoči, skratka življenje imam zapolnjeno in izpolnjeno še pa še.

Zdaj reciva, da si nataknem očala, kot jih nosiš ti, in sicer da težko razumem vse, ki živijo drugače kot jaz. V tem primeru bi rekla, da si ti ena egoistična ozkogledna ženska, ki si je otroke rodila, da ji osmišljajo življenje in je okupirana samo in izključno z njimi. Iz tvojega pisanja bi sklepala, da se tudi v službi bogvekako ne trudiš, ker ti je postranskega pomena in tja hodiš itak samo zaradi denarja, nimaš v resnici brez otrok nič svojega, kot oseba sploh ne obstajaš. Kakšen smisel življenja imaš ti? Rodila si otroke (če ni zdravstvenih težav, jih – roko na srce – narediti in roditi v resnci ni težko) in to je vse. Kako jih vzgajaš, je že druga stvar, to bo šele pokazal čas.

Zato si bom kar drznila vzeti pravico in ti reči – raje se brigaj za to, da boš svoje otroke vzgojila tako, da ne bodo breme tej družbi (mogoče pa me je podzavestno strah tudi tega, da če bi imela otroke, jih ne bi bila sposobna vzgojiti v poštene, delovne in empatične ljudi, kar je problem večine današnjih staršev), jaz, ki bom morda brez otrok, pa se bom dovolj nadelala, da bom na stara leta lahko plačevala nekomu, da bo poskrbel zame – ker definitivno si ne predstavljam, da bi živela tako starost kot očitno ti misliš da boš – v čakanju na obiske otrok in vnukov, temveč bom delala in pomagala drugim dokler me bodo le noge držale in možgani.

Vsak človek naj si uredi življenje po lastnih željah.
Kakšen dan pa vseeno paše prit v tiho, mirno, pospravljeno hišo/stanovanje in imeti kavč in TV sam zase, ane Serena? 🙂
Tako kot po moje vsaka samska ženska, ki se je odločila za ne imet otroke, kdaj pomisli o tem, kako bi bilo imeti potomca, ga pocrkljati, ga gledati, kako shodi, odrašča,……..
Ampak to, da mi ne razumemo drugačno mislečega, kaže le na našo majhnost, ne na njegovo.

Pa tud to je res, da to, da imamo otroke, četudi jih imamo neskončno rade in jim želimo le najboljše, še ni garancija za to, da ne bomo na strara leta ali pa v bolezni sami, osameljeni, pozabljeni,…..

Otroci so izjemna izkusnja v zivljenju in veliko veselje, iskrena radost in nesebicna ljubezen! Ampak niso pa smisel zivljenja.
Mislim, da vsak posameznik lahko nekaj da od sebe in tako tudi tisti samski in brez otrok. Poslanstvo zivljenja nikakor ne smejo biti otroci.

Nisem sicer samska, sem pa brez otrok. Ni bila to moja zavestna odločitev niti ni bilo medicinsko pogojeno, pač splet okoliščin, da ni otrok, ki sem si jih sicer v mladosti zmeraj želela.

Ja, ko se pogovarjam s prijateljicami o njihovih otrokih, si včasih mislim, škoda, da je tako. Po drugi strani pa – življenje si pač lahko organiziram (organizirava) brez kakšnih dodatnih oobveznosti, na dopust greva, kadar se nama zdi, skratka, življenje je bolj “na easy”.
Če bi še enkrat imela 25, 30 let, bi mogoče poskusila kakšno stvar v življenju speljat drugače, da bi pač otroček bil, ker ga pa ni, pa pač iz tega poskušam potegnit najbolje.
Vsekakor pa nikoli ne bi imela otroka iz razloga, da bi zame skrbel na stara leta.
In tudi prijateljice, ki malce bolj trezno in realno gledajo na življenje, od svojih otrok na stara leta ne pričakujejo negovalk.

Resnično upam, da bodo to zate ostalo samo filozofska preguncavanja in se ti tega ne bo treba nikoli učiti na hard way.

Malo manj zaverovanosti v to, da so tvoje življenjske izbire edine normalne in edine pravilne, ti pa tudi sicer v življenju ne bo škodovalo, tvoji otrocii ti znajo namreč pripraviti kakšno presenečenje, kjer boš spoštovanje do tujih izbir še kako potrebovala.

2 leti do 40, samska, brez zveze, ker noben ne zadovoljuje njenih pogojev, jebačev pa je tako vedno dovolj. Brez otroka, ker ga ne želi in se ne vidi kot mama – nikoli.
Uspešna v poslovnem smislu, materialno preskrbljena.
Depresije ne pozna, polna energije, vedno nasmejana (razen če je v službi kdo ne razjezi, takrat zapoje druga šiba), med kolegi priljubljena, srce družbe, ima svoj krog prijateljev, katerim niso bistvo življenja samo sončki.
Na potovanje gre vsaj enkrat na leto – daljše, dolg dopust – ker pač lahko, vsaj enkrat na dva meseca vikend razvajanje. Šport je prisoten v življenju, ker če ni športa, ni smučanja, hribolazenja in vseh ostalih krasnih aktivnosti.
Je družbeno aktivna, prostovoljka, za razliko od številnih mam izjemna kuharica in še in še. Dolgčas, kaj je to?
Ker živi brez skrbi, pa je za nameček pri svojih letih brez gub (drobne smejalne so izvzete).
In ja, to je popolnoma resnična štorija in ja, lepo mi je.

Po tvojem pisanju sodeč so vse ženske, ki otrok nimajo, samske in brez ljubezni partnerja?
Pa kaj je s tabo?
Oprosti, jaz pa ne razumem žensk, ki jim smisel življenja predstavljajo otroci. Res ne. Take ženske so zame odvisne od pozornosti, večnega potrjevanja, take ženske so lačne pozornosti in otroci so odlični za take, ker jim dajejo občutek, da so nujne, da so odvisi od takih žensk, mam.
Ne, midva s partnerjem nimava otrok in če bo vse posreči jih tudi ne bova imela. Nama je preveč lepo, da bi si čas “kvarila” z otroki. Otroci so odgovornost, večno odpovedovanje, večni strošek.
In moj smisel ni se podrejat otroku, odpovedat se spancu, času, živcem, denarju. Sem pač egoistka in moj užitek brezskrbnosti mi je važen.
Ljubim svobodo, brezskrbnost, neomejenost. Za to sem se zavestno odločila, ker v tem uživam.

Povsem pa razumem ženske, ki jim paše življenje matere. Vsak po svoje, nikogar ne obsojam, sem samo napisala svoj pogled, samo ti avtorica pa malo preveč posplošuješ in moraš vedet, da kar tebe osrečuje, še ne pomeni, da mora vse ostale ženske osrečevat.

Smisel življenja definitivno ni nujno samo v otrocih, res pa je, da se prenekatere 40 letnice, ko jim bije zadnja biološka minuta, premislijo.

Moram pa priznat, da je po moje razmišljanje, da se ne odločiš za otroka zato, da imaš več časa zase in več denarja zase, zelo zelo egoistično. Seveda pa ima vsak posameznik pravico bit egoist, dokler drugim ne škodi 😉

Kaj je pravzaprav narobe s tem, da sebe postaviš na prvo mesto prioritet?

Sama imam otroka in imam ga najraje na svetu, ni pa mi smisel življenja. Smisel življenja mi je v tem, da je vsaj dan preživet maksimalno, to pa seveda vključuje tudi skrb za otrokov razvoj. Moj otrok raste ob meni in ne za mene. Užitek ga je učit, užitek je spremljat razvoj, odraščanje, biti tam za njega , ga usmerjat in vodit, užitek pa je tudi miljon drugih reči, ki niso povezane z otrokom.

Za avtorico – tvoji otroci niso tvoji otroci. Sinovi in hčere želja po življenju so. Njihovo življenje ni tvoje življenje, njihova pot ni tvoja pot. (na pamet po Preroku Gil??, sem pozabila, sorry).

Kako ti lahko smisel življenja predstavlja večno jokanje, izguba mirnega spanca, brisanje posranih riti, živciranje koliko je pojedel, živciranje, ker ni priden, živciranje ob izpadih trme, konstantni stroški, ponovno učenje skozi vso njegovo osnovno in srednjo šolo…in še na koncu nimaš garancije, da bo na stara leta skrbel zate? A ti imaš otroke zaradi oskrbe na stara leta?
Kakor koli obrneš za imeti otroka je veliko več minusov kot pa plusov. Ampak vse mamice pa rečejo, kako lepo je, ko te objame in reče Mami, rad te imam. Bruh! In zaradi tega patetičnega stavka toliko negativnosti preživet?
Ne, hvala.

Počakte, ko boste zbolele, pa ne bo nikogar ,da bi prišel k vam ,ve pa ne boste mogle na potovanja, pa na športe, pa na večerjice…prijateljice vas bodo pozabile ..
Lako je srati s polno ritjo.

Otroci sigurno ne bodo letali okoli tebe ko boš bolana…

In večina mam si tega niti ne želi.

hahahhaha..nisi resna, če res tako misliš!!! Faaaak, da maš otroke, da bodo oni hodili na obisk oz. najbrž si hotela povedat, da bodo SKRBELI zate??? Ojoj, tebi pa ni lahko s takšnim razmišljaanjem.