Spoštovani,

tudi jaz imam bolnega očeta in me skrbi, kako je z njim, ker mi zna on sam bolj malo povedati.

Pri njemu gre že za stanje po ekstraperitonealni laparaskopski radikalni prostatektomiji, ki so mu jo opravili prejšnji mesec v Slovenj Gradcu. Urinira brez težav, stresna inkontinenca se je že pomembno zmanjšala. Status loc.: v mejah normale. Kar me skrbi je njegov patohistološki izvid, ki je tudi očesu laika strašljiv: Prostata, radikalna prostatektomija – Adenokarcinom prostate, po Gleasonu 4+5=9. Tumor zajema oba lobusa ter se na obeh straneh masivno širi ekstrakapsularno (pT3a). Tumorsko tkivo se apikalno obojestransko masivno širi v resekcijske robove. Vidna so področja karcinomske limfangioze. Gre za velik tumorski volumen. Ni infiltracije seminalnih veziku. TNM zamejitev: pT3a R+

Se da ta izvid tudi bolj laično razložiti? Če se da, bi vas res lepo prosila. Sicer pa čakamo še na izvid vrednosti PSA, potem pa bo baje napoten k onkologu.

Drugi problem je povezan z njegovo hrbtenico. Že pred operacijo so se začele težave, zdaj pa so že tako izrazite, da zjutraj že komaj vstane oz. včasih sploh ne more, ker čuti nepopisne bolečine v predelu ledvic, zdaj že tudi spredaj v trebušnem predelu… Tako ga boli, da se komaj premika, kakšni nenadni gibi sploh ne pridejo v poštev. Osebna zdravnica ne ve več, kaj bi z njim. Že prejšnji mesec, ko si je v bolnišnici po operaciji umival glavo, ga je zelo “zagrabilo” v hrbtu. Osebje mu je obljubila srečanje z ortopedom, še v času zdravljenja v bolnišnici, ampak se je na to idejo v naslednjih dneh nekako pozabilo. Prejemal je injekcije Voltarena, kasneje mu je tudi zdravnica predpisala mazilo… Na TENS bo moral še malce počakati, da sploh pride na vrsto… Vsi smo že obupani, ker ne vemo, od kje ta bolečina. Zdravnica ne ve, kam bi ga sploh poslala… Mene pa zanima, če je možno, da je tudi ta bolečina povezana z rakom prostate…?

Vnaprej hvala za vaš odgovor.
Andreja

P.s.: Oče je star 60 let. Redno je hodil na preglede v zvezi s prostato, preden se mu je PSA povečal na 12, so mu že 2x odvzeli vzorce na Bledu (če se ne motim – 6 vzorcev vsakič), enkrat pri PSA 4 in enkrat kasneje, ko se je povečal na 6.

Spoštovani!

Dejansko, kaj se bo dogajalo v primeru, ki ga opisujete, ne more nihče napovedati (če verujete v Boga – le ta ve). Vse napovedi, ki temeljijo na opazovanju, lahko tolmačimo v smislu – če bi bilo 100 bolnikov z enakim stanjem, bi jih 90 reagiralo tako (kot napovedujemo), 10 pa drugače. Ali je vaš oče med tistimi, kjer se bolezen razvija tako, kot večinoma poteka, ali ne, tega ni moč napovedati. Zato vzemite vse moje komentarje s precejšnjo rezervo.

In vzemite stanje raka vašega očeta kot resno, s slabo prognozo. Vendar vam nihče ne more napovedati, kaj ta slaba prognoza pomeni – ali mu bo, kljub vsemu zdravljenju, ki ga je že dobil in ki ga še čaka, rak skrajšal življenje ali ne. Torej – ni mogoče vnaprej napovedati, kako uspešno bo zdravljenje, čeprav obstaja velika bojazen, da bo rak v nekaj letih napredoval. Ne danes, ne jutri, ne naslednji mesec, vendar je veliko tveganje, da bo čez na primer 5 let imel zaradi napredovanja raka prostate težave ali pa mu bo celo stregel po življenju. Vendar ne vemo, kako se bo odzval na dodatno, verjetno hormonsko zdravljenje.

Edino, kar lahko glede na te izvide (pT3, R+, Gleason 9) rečem je, da bi bilo zelo pomembno, da vsi njegovi moški krvni sorodniki, ki so starejši od 45 let, opravijo pregled prostate in da to zabičate tudi vašim moškim potomcem, ko bodo prišli v ta leta ali vašim hčeram, da bodo opozorile na to svoje sinove.

Če gre za Gleason 9 pT3 in hkrati bolečine v kosteh je nujno, da opravi scintigrafijo skeleta – da se ugotovi, ali so že prisotni zasevki v kosteh. Čeprav tudi s to preiskavo mikrometastaz ni mogoče izključiti.

Čestitam, da ste se pri tej diagnozi odločili za operacijo. “Hudost” raka prostate ocenjujemo z oceno po Gleasonu, ki je v praksi številka med 6 in 10. Še nekaj let nazaj je veljalo, da se raka z Gleasonom 8 ali več ne sme operirati, saj ga z operacijo ne bomo pozdravili, je že prepozno. Še vedno marsikdo tako misli. Sam verjamem nasprotno – v primeru Gleasona 8 ali več se gre v operacijo z zavestjo, da je možnost ozdravitve manj od polovice, vendar se z operacijo zmanjša tveganje lokalnih zapletov in predvsem odstrani izvor, od koder se rakave celice širijo po telesu. Tako je upati, da bo kasnejše zdravljenje bolj uspešno in bo za dalj časa zadržalo napredovanje bolezni. Čeprav so pri takem, tako imenovanem multimodalnem pristopu, številne študije že pokazale daljše preživetje, to še ni splošno sprejeto in uveljavljeno.

Glede na pozitiven rob predlagam razen hormonskega zdravljenja tudi obsevanje. Čeprav je mogoče, da bodo zaradi suma na že napredovalo bolezen glede dodatnega obsevanja s strani radioterapevta v Ljubljani verjetno zadržki, vsekakor priporočam. da poskuša dobiti še dodatno obsevanje glede na pozitivne robove in ne glede na morebitne stranske učinke obsevanja. Seveda pa se z obsevanjem počaka vsaj nekaj mesecev po operaciji.

Načeloma uspešnost operacije oceni določitev PSA 2 meseca po operaciji. Če je ta manj od 0.2, je mogoče čakati ter ponavljati meritev PSA vsake 3 mesece, če pa je PSA nad 0.2, bo verjetno smiselno (čeprav nekateri tudi mislijo drugače), takoj uvesti hormonsko zdravljenje (in obsevanje, če bo radioterapevta izprosil zanj).

Glede na histološki izvid je možno, da gre za progres bolezni v kosti – opravi naj scintigrafijo skeleta in 2 meseca po operaciji kontrolira PSA.

Obstaja upanje, da se izkaže, da gre zgolj za “klasične bolečine v hrbtenici” in da bo PSA pod 0,2 – to bi bilo super in to je bil cilj operacije – potem nadaljuje z meritvami PSA. Vendar obstaja precejšnja verjetnost, da ne bo tako.

Mimogrede – sistematična transrektalna biopsija prostate se (razen v izjemno redkem primeru z razlogom) ne opravi z odvzemom šestih vzorcev, temveč najmanj osem vzorcev naenkrat pri zelo majhni prostati, v povprečju pa 10-12 vzorcev, razen če se opravlja posebna usmerjena biopsija – na primer Histoscan ali C-trus ali kaj podobnega, česar pa, po mojem mnenju, ne delajo nikjer v Sloveniji. Marsikje v svetu je običajna biopsija z odvzemom 14 do 18 vzorcev naenkrat – le tako lahko pri večini (še vedno ne pri vseh), kjer je sum na raka, z razumno verjetnostjo rečemo, da večjega raka takrat ni bilo.

Vsekakor je izvid, ki ste ga opisali, resen in potrebuje nadaljne pozorno spremljanje in najverjetneje še dodatno zdravljenje.

Lepo pozdravljeni!

Pozdravljeni,

najprej se vam zahvaljujem za izčrpen odgovor. Oče je ob ponovnem napadu bolečin v hrbtenici (mimogrede, te bolečine se prestavljajo – iz križa v kolk, nato v drugi kolk, pa spet na hrbet, danes ga je prijelo v vratu, včeraj so ga bolela rebra…) odšel k osebni zdravnici, ki ga je napotila k internistu v bolnišnico. Le-ta je ugotovil, da ne gre za ukleščen živec, napisal pa mu je tudi napotnico, za katero smo verjeli, da gre za napotitev na scintigrafijo (napotnice nismo videli, saj je rekel, da jo bodo kar oni poslali v Lj). V petek pa je prejel pošto iz Klinike za nuklearno medicino, da je namen njegove preiskave pri njih pozitronska emisijska tomografija. Predvidevam, da ne gre ravno za enako stvar, ali se morda motim? Ali s to preiskavo poleg ostalih tkiv lahko pogledajo, če so zasevki v kosteh? Bi bilo morda bolje, če bi pridobil novo napotnico – prav za scintigrafijo kosti?

V tem času pa je prejel tudi izvid PSA, ki je bil tokrat že 20! Vendar njegov kirurg meni, da je to povišanje po operaciji pričakovano…

Vnaprej hvala za vas čas in trud.

Andreja

Spoštovani!

Pozitronska emisijska tomografija – PET CT je zelo moderna in draga, na področju raka prostate še delno eksperimentalna metoda, dosegljiva samo v Ljubljani (za razliko od scintigrafije skeleta, ki jo delajo v večini perifernih bolnišnic – povsod, kjer imajo oddelke nuklearne medicine). Po pričakovanju bo PET CT morda nekoč (ko si ga bomo lahko privoščili) nadomestil klasično scintigrafijo, predvideva se, da je preiskava mnogo natančnejša in boljša od scintigrafije, zasevke naj bi pokazala prej in ne samo v kosteh, temveč tudi v drugih tkivih, na primer v bezgavkah. Torej – če ima možnost opraviti PET preiskavo (=PET CT), naj jo vsekakor opravi.

Če je po operaciji PSA 20, potem se verjetno za adjuvantno obsevanje ne bodo odločili, v poštev bi prišlo obsevanje tistega dela okostja, kjer bi ugotovili zasevke in bi povzročal hudo bolečino. Seveda pa je vse odvisno od onkološkega konzilija (na torek dopoldan v Ljubljani na OI), na katerega je vsekakor smiselno iti po opravljeni PET preiskavi in z vsemi izvidi. Tam odločajo, ali bi dodatno obsevali ali ne. Vsaj poskusiti in vprašati je že smiselno.

Verjetno je smiselen takojšnji začetek hormonskega zdravljenja (čerpav bi bilo dobro, da bi pred tem opravil slikanja – PET (+- scintigrafijo) (če je PSA več kot mesec po op res 20 in ne na primer 2,0).

Če se je PSA določil takoj po operaciji (na primer kakšen dan po njej), je jasno, da je PSA nerazumno visok (med manipulacijo tkiva pride beljakovina prostate (PSA) v kri, nato pa po operaciji (tudi po punkciji, po masaži prostate in podobno), upada. Vendar mora upadati. Navadno določimo prvi PSA 2 meseca po operaciji. Pri določanju PSA so, kot pri vseh laboratorijskih preiskavah, možne pomote, zamenjave vzorcev itd. Zato predlagam, da ga zjutraj odpeljete v AdriaLab ali kamorkoli, na primer Urologija.si in pač določite še en PSA (izvid je na voljo isti ali najkasneje naslednji dan, cena bi morala biti skupaj z odvzemom manj od 20 eur) – če bo ta nižji kot prejšnji – potem lahko rečete, da PSA upada in boste preiskavo še ponovili. Če pa bo PSA naraščal in bo višji od 10, potem menim, da je smiselno razmisliti o takojšnji uvedbi hormonskega zdravljenja (ki se lahko kasneje, če se izkaže, da je učinkovito, torej da PSA upade na primer pod 4 ali pod 1, prekine in nato ponovno začne).

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani,

vzorec za merjenje PSA so mu odvzeli 5 tednov po operaciji, ko je bil na redni kontroli v SG. Vrednost je res tako visoka.

Situacija je taka, da ima PET CT natanko čez en teden. Na izvide bo najbrž tudi moral počakati kak teden. Zelo smo veseli, da smo se uspeli dogovoriti z njegovim kirurgom, da bo prav on tudi njegov urolog v bodoče, čeprav smo iz Posavja in se pot do SG kar malce vleče, sploh za očeta, ki ima resnično hude težave pri različnih položajih sedenja, premikanja… Pozanimala sem se glede zasedenosti urologov, ki so nam z vidika kilometrine dostopnejši, vendar sem ugotovila, da so z vidika časa bistveno bolj oddaljeni – recimo v Novem mestu so čakalne dobe za urologa v povprečju 125 dni (!). Nam pa se je v SG uspelo dogovoriti za pregled že v začetku decembra. Oče je nameraval samoplačniško izmeriti PSA kak teden pred pregledom v SG, da bo tam prišel s svežim izvidom in v izogib še enemu tedenskemu zamiku… Torej, na pregled bo šel z izvidom PET CT in svežim izvidom PSA… Saj je njegov urolog tisti, ki bo odločal o njegovem nadaljnjem zdravljenju, ali ne? Lahko še kaj storimo v času tega meseca – do pregleda?

Bojim se, da je bolezen tako agresivna, da nas prehiteva, ne glede na to, kako veseli smo bili, da ga bo obravnaval prav njegov kirurg in ne glede na to, da bo imel PET CT…

Vnaprej hvala za odgovore.

Andreja

Spoštovani!

Osebno menim, da to, da vas bo po operaciji raka prostate vsaj prvo leto pregledoval tisti, ki vas je operiral, edino pravilno in bi tako tudi moralo vedno biti – kako bo pa sicer ta, ki je operiral, vedel, ali je napravil dobro? Kako mu boste zaupali operacijo, če pa ne kontrolira svojih bolnikov? Sploh, če je operiral raka prostate in je izvid PSA po operaciji več kot 0,2 ali celo veliko več kot 0,2!

Glede čakalnih dob imate sicer načeloma prav. Vendar se iz vaših zapisov zdi, da ima oseba ugotovljen rak prostate, PSA visok in narašča, zdravil pa nima (in jih še nikoli ni imel – če je to res – ali ste res prepričani, da nima hormonskega zdravljenja?). Čakalnih dob za tak primer po moje ni – zato obstaja institut NUJNO – osebni zdravnik napiše napotnico in pripiše nujno – v tem primeru ste pregledani takoj oziroma isti dan, ko pridete na pregled.

Torej – lahko da ne razumem celotne zgodbe in mi manjka kakšen bistven del – lahko da že jemlje kakšna zdravila (bikalutamid, Androcur…. lahko je prejel hormonsko zdravljenje…) in je torej moje sklepanje povsem napačno. Če pa drži, da PSA po operaciji narašča in je več kot 20 pa predlagam, da določite PSA in z napotnico nujno greste v UKC Ljubljana (če ste iz Posavja, je najbrž to najbližje) z vso dokumentacijo in poveste zgodbo, pa boste dobili relevantno drugo mnenje in morda tudi zdravljenje. Predvsem je potrebno oceniti, ali ima težave, bolečine itd zaradi napredovanja raka ali ne. Če ima bolečine zaradi napredovanja raka, potem vsekakor potrebuje zdravljenje. Če nima težav, bolečin, problemov, je smiselno čakati. Ampak to je potrebno opredeliti.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani,

oče ne jemlje in nikoli ni jemal nobenih zdravil (nobene hormonske terapije še ni bilo), le protibolečinske tablete/injekcije zaradi bolečin v hrbtenici. Glede PSA še ne vemo natančno, če res narašča, saj so mu ga po operaciji izmerili le enkrat (5 tednov po operaciji, ne 2 meseca). Je pa res, da je takrat znašal 20, kar pa je po besedah kirurga pričakovano. Naslednji teden si bo po opravljenem PET CT, dal izmeriti še PSA in ga bom z obema izvidoma odpeljala na pregled v SG. Oče zaupa svojemu kirurgu, jaz sem tista – bolj prestrašene sorte, ki so se ji bolečine v hrbtenici zazdele sumljive in sem to nekako začela povezovati s prostato…

Se mi zdi pa “zanimivo”, da te s takšnim izvidom pošljejo domov iz bolnišnice z napotkom, da bo potrebno nadaljnje zdravljenje in da si naj pač poišče urologa… Dokler mi niste razložili izvida, bi bil najbrž oče v kakšni čakalni knjigi, na kdo ve katerem mestu… V bistvu sploh ni dobil pravega občutka glede resnosti svojega zdravstvenega stanja.

Hvala še enkrat za vaš čas. Upam, da lahko še vnaprej računam na vašo pomoč, če bodo še kakšne nejasnosti…

Lepo pozdravljeni.

Spoštovani,

ponovno se vam oglašam, saj je nekaj novosti v zvezi z mojim očetom in me zanima vaše mnenje o vsem.

Oče ima svež izvid PSA, ki znaša 289 ng/ml. Opravil je tudi PET CT, ki med drugim pravi (ne bom vsega navajala, ker drugje ni bilo videti metabolno aktivnih lezij): “Vzdolž aksialnega skeleta je videti številne metabolno aktivne lezije, po lokalizacijskem CT izgledajo pretežno osteolitične. V prostatični loži izrazito zvišane metabolne aktivnosti ni videti, metabolna aktivnost centralno verjetno pripada uretri in urinu. Desno glutealno je v maščobnem tkivu vidna ostro omejena denziteta z blago zvišano metabolno aktivnostjo (SUV max. do 4) – lokalen vnetni proces?, mesto parenteralne aplikacije?” Spodaj pa še mnenje: “Obsežen metastatski razsoj v aksialnem skeletu, po lokalizacijskem CT pretežno osteolitične narave”.

Sklepam, da je stanje veliko slabše, kot pa je bilo pred mesecem oz. dvema mesecema…?

Vseskozi je trpel precejšnje bolečine, vsepovsod… Kolki, prsni koš, križ, hrbet. Hodil je v protibolečinsko ambulanto in zaužil v tem času toliko zdravil (Duragestic, Oxicontyn, Naklofen, Sevredol, Helex, Tramal), kot jih ni prej v celem življenju. Skratka, njegove bolečine so zdaj “zadovoljivo urejene”, ampak če pravočasno ne vzame zdravil, jih hitro spet začuti.

V petek je imel pregled pri svojemu kirurgu v SG, ki mu je v izvid zapisal: “Pri gospodu je glede na patohistološki izvid aktualna vrednost PSA in podatek o sistemski bolezni, ki zajema že skelet v vsakem primeru indicirana kompletna hormonska blokada.” Dogovorili so se še za orhiektomijo in zdravljenje z antiandrogeni ter bisfosfonati. Dobil je recepta za Casodex 150 mg in Bonefos. V začetku januarja pa je naročen na orhiektomijo.

Ne obupuje, pravi, kar je – je in da tako ne more ničesar spremeniti. Upa še na kakšnih 10 let življenja… Pa je res? Predvidevam, da je pri statistiki vse možno. Resnično bi se rada tudi sama malce navzela optimizma in upanja, da se ne bo tako slabo ali pa prehitro končalo, saj bo v nekaj mesecih dobil vnuka… Drugače pa opažam pri njemu fizične spremembe. Bled je in lasje, ki so bili še zdaj pri 60-ih temno rjavi, počasi sivijo. Življenje gre po svoji poti… Ko bi vsaj lahko kaj storila zanj…

Hvala vnaprej za vaš odgovor in lep preostanek vikenda.

Andreja

Spoštovani!

Končno je začel vsaj z delnim zdravljenjem, na pravo zdravljenje (15 min op) pa bo očitno moral počakati na januar.

Preživetje lahko napove le bog – nihče ne more zagotovo vedeti, kako bo rak reagiral na zdravljenje. Eden od nomogramov je manj optimističen od vas in za podobne primere ocenjuje verjetnost, da bo še živ čez 5 let na 37%. Bolj natančna je lahko napoved, ko bomo videli, kako se bo odzval na hormonsko zdravljenje – kako daleč bo PSA upadel – pod 10, pod 5, pod 2 in seveda, kako dolgo se bo bolezen odzivala na hormonsko zdravljenje.

Načeloma vsak rak prostate reagira na hormonsko zdravljenje. Pričakovati je bistveno izboljšanje. Kako dolgo bo izboljšanje trajalo, pa ve le bog (ali bo pol leta ali bo eno leto ali bo dve leti ali celo dalj – upajmo). Nato pa ostane še upanje na kemoterapijo v Ljubljani.

Edino, kar lahko ponovim je, da naj se vsi moški krvni sorodniki redno kontrolirajo (PSA 1x letno) od 45-tega leta starosti naprej, da ne bi pri njih prišlo do istega, saj je pri raku prostate precejšnja dedna komponenta.

Spoštovani,

ker vam ne bi rada ob vsaki nejasnosti kradla časa, se vam oglašam šele sedaj, ko sva se z očetom vrnila iz SG, kjer so mu včeraj opravili subkapsularno orhiektomijo. V odpustnem pismu so sicer zapisali, da je operacija potekala brez zapletov, čeprav oče pravi, da so se kar namučili z njim, da so mu zaradi sesedanja hrbtenice uspešno “uspavali” spodnji del telesa (predvidevam, da je prejel epiduralni blok). Po operaciji so mu večkrat izmerili krvni tlak in vsakič je bil izjemno visok, glede na to, da je imel oče doslej vedno popolnoma normalen tlak. Danes je bil tlak že v mejah normale in z očetom sklepava, da je bilo povišanje psihološke narave… zaradi operacije. Na odpustnem pismu so navedli tudi, naj še nekaj dni skrbi za higieno operiranega predela, naj redno jemlje Casodex in Bonefos ter da naj pride na kontrolo 1.4.2011.

Pri pregledih pred operacijo so mu odkrili neke novosti na pljučih in sicer (citiram izvid): “Na sliki prsnih organov je videti linearno zgostitev, dolžine 4 cm, široko od pol do 2 mm levo bazalno, najverjetneje fibrozne spremembe. Videti je zadebeljeno plevro v lateralnem delu desnega zgornjega pljučnega polja, najverjetneje adhezije po vnetju starejšega datuma, višine približno 5, širine do 1 cm. Srce je normalne oblike.” To je prvič, da so mu zaznali kakšne spremembe na pljučih. Izvid PET CT (15.11.2010) je navajal, da v mediastinumu, obeh pljučnih hilusih ter obeh pljučnih krilih ni videti metabolno aktivnih lezij, povečanih oz. metabolno aktivnih bezgavk. Saj mogoče ne gre za povezane stvari, pa vendar raje povzamem izvide zaradi širše slike.

Po novem je oče menda tudi slabokrven in žveči tablete z železom. Urolog se je temu izvidu posmehnil, češ da tukaj še ne gre za slabokrvnost. Oče je bil več kot 25 let krvodajalec in res je imel vedno dobro kri.

Vse to vam navajam zato, ker se mi zdi, da se kar precej zadev dogaja v zadnjem času na področju očetovega zdravstvenega stanja in zdi se mi, da je vse lepo povezano, vendar nihče (tukaj mislim predvsem zdravnike, ki očeta obravnavajo) prav veliko o tem ne pove.

Po novem oče tudi ni več tako optimističen, kot je bil na začetku oz. septembra po operaciji prostate. Postal je potrt in nekako izgubil zaupanje…

Mene pa zdaj zanima, kaj ste mislili, ko ste napisali “na pravo zdravljenje (15 min op) pa bo očitno moral počakati na januar”. Kakšno zdravljenje ste imeli v mislih? Tudi tistega v oklepaju res ne razumem, se opravičujem. Je Casodex v bistvu že hormonska terapija, bi naj Bonefos poskrbel za metastaze v hrbtenici? Je zdaj poskrbljeno za očeta? Ni malce dolga tale doba do aprila? Kaj pa Onkološki inštitut – ni že čas tudi zanj?

Nikakor se ne morem otresti občutka, da bi se lahko še kaj postorilo. Očetov urolog je resnično priznan in bojda uspešen kirurg, tudi sami ste ga na nek način priporočali, v primeru, da se ljudje odločijo za laparaskopsko operacijo prostate. Rada bi verjela, da nismo že v fazi brezupa.

Vnaprej se vam zahvaljujem za vaše mnenje in morebiten nasvet.

Andreja

Spoštovani!

Glede bikalutamida – seveda je to hormonsko zdravljenje – ta snov blokira receptorje za testosteron, operacija – kastracija pa zmanjša nivo testosterona – sedaj ima torej kombinirano androgeno blokado – to je to, kar se da napraviti.
Kar se tiče očeta, se zdi, da ste sedaj napravili vse, kar se da. Pričakovati je izboljšanje stanja – upad PSA, upati je, da ga bo spremljalo tudi subjektivno izboljšanje, zmanjšanje bolečin, izboljšanje krvi… Kako dolgo pa bo to izboljšanje trajalo – ali bo to en mesec, eno leto ali več let – tega pa ni mogoče napovedati. Smiselno je čimbolje izkoristiti podarjeni čas, ki ga dobi s hormonskim zdravljenjem in seveda vsake 3 mesece kontrolirati PSA. Dokler bo (če bo) PSA upadal, je dobro. Ko pa bo ponovno začel rasti, je mogoče še zamenjati antiandrogen (torej bikalutamid) in takrat bo tudi čas za Onkološki inštitut – konkretno za prošnjo na konziliju Onkološkega inštituta na torek, da bi ga vključili v kemoterapijo z Docetaxelom.
Prej pa bi bilo na podlagi preiskav (PET CTja in RTG slik) za razmisliti glede smiselnosti morebitnega obsevanja posameznih mest v okostju, ki so najbolj prizadete – torej če bi ga hudo bolela metastaza na enem samem mestu, eno vretence… tak izoliran del bi se lahko obseval s ciljem zmanjšati bolečine. Če pa ga boli “vse po malem”, pa to najbrž ni smiselno.

V tem primeru ni šlo za vprašanje kirurgije in kirurga, iz zapisanega se zdi, da je šlo za to, da gre za hud rak ki gre hitro naprej – ko so enkrat prisotni zasevki, takrat operacija lahko malo blaži del simptomov, ne more pa več prinesti rešitve ali ozdravitve. Zato marsikdo bolnikov z vrednostjo PSA višjo od 15 ali Gleasona več kot 7 sploh ne operira.
Torej se zdi pesimizem na mestu – predstavlja sprejemanje realnosti. Kaj lahko naredite – spremljajte PSA in izkoristite čas, ki ga/ kolikor ga bo – upajmo – omogočilo hormonsko zdravljenje. Ko bo PSA spet naraščal, poskusite na OI doseči kemoterapijo in skrbite, da ga ne bo bolelo. Nihče ne more napovedati, kako dolgo bo bolezen/trpljenje trajalo. V upanju na znižanje PSA – lepo pozdravljeni!