Pozdravljeni! Moja 16 letna hči se je spomladi odzvala na vabilo modne agencije, na slikanje za lepo sosedo. To naj bi bilo neko tekmovanje, vsak teden v revijo dajo novo dekle in na koncu leta izmed vseh teh deklet izberejo 10 za finale tekmovanja, ki poteka kot prireditev. Pred kratkim je prejela SMS sporočilo, da v torek poteka polfinale in naj potrdi udeležitev. Za polfinale bi bilo potrebno prinesti kopalke, v katerih bi se razkazovala pred nekimi sodniki. (slikanje za revijo je bilo v vsakdanjih oblačilih). Ker se hči razen tega, nič kaj spornega fotografiranja, ne želi javno razkazovati v kopalkah je poslala sporočilo, da se tega ne bo udeležila, nakar je prejela sporočilo nazaj, da mora plačati penale v vrednosti 500€ saj je udeležitev obvezna, oz.če je odsotna zdravstveno mora prinesti zdravniško potrdilo. Se Vam zdi to korektno?To je izsiljevanje mar ne? Moram povedati, da ni bilo podpisane nikakršne pogodbe o udeležitvi polfinala, šlo se je samo za rutinsko slikanje za revijo, hči o tem kastingu v kopalkah predhodno ni vedela nič. Torej se dekle ne rabi udeležiti tega, samo če ima zdravstveni problem, kaj pa če se preprosto premisli, oz. v primeru moje hčere, ne želi nastopati v kopalkah saj ima komaj 16 let. Je to zakonsko dovoljeno, da tako izsiljujejo? Oz. kaj se v takem primeru sploh naredi? Od kje mi 500€ da pokrijem kazen, mislim halo? Aja pa še to, pogledala sem si posnetek lanskoletnega tekmovanja, kjer dekleta plešejo striptiz na odru oblečene v šolarke in so nasplošno zelo prostaško oblečene, tja hčere ne bi pustila pa tudi če bi ona želela. Hvala za nasvete.

brez pogodbe se lahko gredo fučkat

Prijavi na policijo. Se ne hecam. Zaradi nepoštene poslovne prakse, izsiljevanja, goljufije, whatever.

Tako se začnejo potem stvari razpletat. Dokler so vsi tiho, pa nikome ništa. Za spremembo še ti malo grozi, ne samo oni.

Kaj je bilo zapisano v prvem vabilu agencije?

Tudi če ni podpisala pogodbe in se je prijavila na razpis agencije, kjer je bilo vse jasno zapisano, ji lahko računajo penale, saj so bili pogoji sodelovanja in potek vnaprej jasno znani.

Prvo vabilo na slikanje za revijo je dobila v SMS sporočilu. Ker je za revijo potrebno izpolniti tudi vprašalnik, ki je objavljen skupaj s sliko, so ji ga poslali po e-mailu. Bil je tudi nek zelo drobni tisk, ki obstaja možnost, da ga hčera ni prebrala (stavek ali 2), saj je samo izpolnila odgovore. VENDAR NI PODPISALA POGODBE, ker je potekala preko elek.pošte. Ročnega podpisa torej ni, tudi če bi tam bil pogoj udeležbe za polfinale.

Zakaj se torej od spomladi, ko je bilo slikanje, pa do jeseni, nimaš pravice zaradi katerega koli razloga premisliti? V primeru moje hčere je predvsem nevednost, saj za pogoj, ki sledi po slikanju ni vedela. Kaj pa nasplošno? A ni penale 500 € vseeno prehuda…

Tudi če bi kaj podpisala – ali ni tako, da morajo mladoletne osebe vedno imeti tudi privoljenje staršev?

Po mojem bo dovolj, da zagroziš. Grožnja z objavo v časopisu je ponavadi kar učinkovita.

Ja, tole s polnoletnostjo kar drži. Drugače pa elektronska sporočila pomenijo uradno pošto. tako, da na sodišču ne prideš skozi z izgovorom, bilo je po e- mailu.
Cel svet se zdaj namreč vrti na e-mail.

Predlagam, da pokličeš in se pozanimaš ti v imenu svoje hčere, pa prvotni e mail preberi, naj ti ga hči forwardira.

Jaz bi iskoristila vse pravne možnosti, da takim kretenom stopim na prste, ker se mi zdijo take ženske razstave sporne! Ti pa kakor veš, vsekakor pa ti želim mirne živce in niti na kraj pameti naj ti ne pade, da bi kaj plačala dokler se ne pogovoriš s kom, ki se spozna na zakone.

Predvidevam, da je že pred tem SMS-jem z vabilom na slikanje dobila za izpolnit kako anketo, vprašalnik … in se je že tam zavezala, da če jo agencija napoti in ona pristane, pristaja tudi na nadaljne pogoje.
Poleg tega je res treba prebrati tudi ves droben tisk v tem e-mailu, ki so ji ga poslali.

In še Obligacijski zakon:

Odgovornost mladoletnika

137. člen

(1) Mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči.

(2) Mladoletnik od dopolnjenega sedmega do dopolnjenega štirinajstega leta ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati.

(3) Mladoletnik z dopolnjenimi štirinajstimi leti odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.

Odgovornost mladoletnika

137. člen

(1) Mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči.

(2) Mladoletnik od dopolnjenega sedmega do dopolnjenega štirinajstega leta ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati.

(3) Mladoletnik z dopolnjenimi štirinajstimi leti odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.

Ojej, Barca, tole pa niso ravno dobre novice… 🙁

Zanimivo pa je na primer, da na tekmovanjih v znanju ne smemo objavit poimenskih rezultatov brez privoljenja staršev, ker otroci niso polnoletni.

Barca- Pred tem smsom ni dobila nič pogodbenega za izpolnit. Niti ni na to agencijo kakorkoli vezana, oni so ji na podlagi njene slike, ki jo imajo v arhivu pač poslali vabilo preko sms. Šla je na slikanje in dobila vprašalnik preko mejla. To je vse. Dobijo pa punce na polfinalu pogodbo v roke za izpolnit, ker je za finale ravno tako kazen, če se ne udeležiš, ko te izberejo.

Saj ni nujno, da je rabila kaj izpolniti.
Lahko je klavzula na anketi zapisana tako, da če se odzoveš na slikanje in izpolniš anketo, s tem pristajaš na objave in na vse ostale pogoje v tem izboru.
Po ZORu oblika pogodbe za veliko pravnih poslov ni predpisana.

Cesarea – poimenski seznami pa se nikoli ne smejo objavljati zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov (imena se lahko objavijo le na osnovi izrecnega soglasja, ne glede na starost).

Nisem pravnik, ampak glede na vseskupaj napisano, je stvar ZELO sumljiva in zavajujoča in skrajno sporna iz tega vidika, da gre za slikanje pomankljivo oblečene mladoletnice, ki je na neke pogoje (ki jih ni sposobna razumeti) mogoče privolila brez strinjanja staršev in brez pravnega poduka o tem, v kaj se spušča.

Najbolj sporno je ravno poziranje pomanjkljivo oblečenega mladoletnega dekleta. V vsakem primeru stopi do policije ali odvetnika in se pozanimaj, če je to, kar agencija počne, sploh zakonito, potem pa še naj ti odvetnik svetuje, če je hči na kakršen koli način pravno vezana na agencijo.

Če nimaš denarja za odvetnika, imaš pa zavarovano hišo/stanovanje, potem je možnost, da dobiš brezplačen pravni nasvet v okviru zavarovanja. Takšno opcijo nudi Zavarovalnica Maribor, mogoče še katera druga.
Vsekakor pa bo nasvet odvetnika cenejši od 500 Eur ali kakšne travme.

Glej, najprej razčisti, na kaj naj bi hčerka pristala (preberi vse, kar so si pošiljali). Takole je težko konkretno svetovati, navajam le nekaj idej.

Najprej, penali (pogodbena kazen) ni isto kot odškodnina in jih zato ne moreš presojati z istim vitlom. Če bi agencija hotela uveljavljati škodo, jo lahko, ampak bo morala dokazati obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti in tudi višino škode, nastale zaradi ravnanja tvoje hčerke. Ni tako preprosto.

Mislim pa, da je tu prej treba oceniti, ali je bila pogodba sploh veljavno sklenjena brez odobritve staršev. Če ni bila, tudi pogodbena kazen ne more veljati.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v 108. členu določa, da mladoletnik, ki dopolni 15 let, lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače in da je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti. Gre za predpis, ki pove, kdaj je pogodba, ki jo je sklenil nad 15 let star mladoletnik, veljavna po materialnem pravu.
Mislim, da se lahko zagovarjaš stališče, da bi razkazovanje, na katerega tvoja hči ni pripravljena, lahko bistveno vplivalo na njeno življenje oziroma bo vplivalo na nanj tudi po polnoletnosti.

Potem je tu še kup določil Obligacijskega zakonika, ki jih morda (odvisno pač od dejstev, ki jih ne poznam) lahko uveljavljaš in dosežeš razveljavitev ali ničnost pogodbe (zmota, prevara itd.).

Končno pa je tu še zakon o varstvu potrošnikov, ki je morda uporaben tudi za tvoj primer (kopiram del):

V. POGODBENI POGOJI

22. člen

(1) Za pogodbene pogoje po tem zakonu se štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti tiste, ki so določene v obliki formularne pogodbe ali splošnih pogojev poslovanja, na katere se pogodba sklicuje.

(2) Pogodbeni pogoji zavezujejo potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom.

(3) Šteje se, da je bil potrošnik seznanjen s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če ga je nanje podjetje izrecno opozorilo in če so mu bili dostopni brez težav.

(4) Pogodbeni pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasni in razumljivi.

(5) Nejasna določila je treba razlagati v korist potrošnika.

23. člen

(1) Podjetje ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika.

(2) Pogodbeni pogoji iz prejšnjega odstavka so nični.

24. člen

(1) Pogodbeni pogoji se štejejo za nepoštene, če: (…)

…
– povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ali

– nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti.

(2) Pogodbene pogoje je treba razlagati v povezavi z drugimi pogoji v isti pogodbi ali v drugi pogodbi med istima strankama in ob upoštevanju narave blaga oziroma storitev in vseh drugih okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodbe.

(3) Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, se šteje za nepošten pogodbeni pogoj zlasti določba:

– po kateri lahko podjetje odstopi od pogodbe v vsakem primeru;

– s katero se potrošnik odpove pravici do uveljavljanja določenih ugovorov (npr. ugovor zaradi ničnosti, spodbojnosti, neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe);

– po kateri cena ni določena ali ni dovolj določena;

– ki izključuje odgovornost za škodo, ki jo je podjetje ali oseba, za katero je podjetje odgovorno, povzročila namenoma ali iz malomarnosti;

– s katero si podjetje zagotovi neprimerno dolg rok za izpolnitev potrošnikovega naročila;

– s katero se podjetju dovoljuje, da enostransko spremeni pogodbene pogoje, ki so bistveni za pogodbeno razmerje;

– po kateri si podjetje pridrži pravico odločati, ali je dobavljeno blago v skladu s pogoji iz pogodbe;

– s katero se določi pogodbena kazen v korist podjetja;

– s katero lahko podjetje prenese svoje pogodbene obveznosti na tretjo osebo, ki v pogodbi ni bila navedena po imenu;

– s katero se na potrošnika prenese dokazno breme, ki ga po veljavnem pravu nosi podjetje;

– ki izključuje ali omejuje odgovornost podjetja za primer smrti ali poškodb potrošnika, ki so posledica dejanja ali opustitve podjetja;

– ki od potrošnika zahteva plačilo nesorazmerno visokega nadomestila v primeru, ko potrošnik ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti;

– ki podjetju omogoča, da brez primernega odstopnega roka odstopi od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas;

– ki podjetju omogoča, da enostransko in brez navedbe razlogov spremeni lastnosti blaga ali storitev, ki so predmet pogodbe;

– ki podjetju omogoča, da ceno blaga ali storitev določi ali zviša ob dobavi, potrošniku pa ne daje možnosti odstopa od pogodbe, če je tako določena cena previsoka glede na ceno, dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe;

– ki podjetju daje izključno pravico razlage pogodbenih določil;

– ki potrošnika zavezuje k izpolnitvi vseh pogodbenih obveznosti tudi v primeru, ko podjetje ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti;

– ki omejuje ali izključuje potrošnikove pravice do pravnega varstva, zlasti še določbe, ki potrošniku omejujejo dostop do dokaznega gradiva;

– ki daje podjetju pravico do podaljševanja pogodbe sklenjene za določen čas, kadar je rok, v katerem lahko potrošnik izrazi željo, da ne bo podaljšal pogodbe, nerazumno kratek;

– ki omejuje obveznost podjetja, da spoštuje obveznosti, ki so jih prevzeli njegovi zastopniki.

Toliko za začetek. Razčisti glede dokumentacije, potem pa pokliči na Urad za varstvo potrošnikov za nasvet. Nato pa ne bo odveč še sprehod z vso dokumentacijo do kakšnega odvetnika.

Zakon o varstvu potrošnika po mojem mnenju s tem sploh nima veze, še posebej:

1. člen

Ta zakon ureja pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.

Po tem zakonu je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve predvsem za osebno uporabo ali uporabo v svojem gospodinjstvu.

Po tem zakonu se šteje za podjetje pravna in fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost na trgu, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost.

Obveznosti, ki jih ima po tem zakonu podjetje, se nanašajo tudi na zavode in druge organizacije oziroma druge fizične osebe, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve.

Proizvajalec je po tem zakonu podjetje, ki izdeluje končne izdelke ali sestavne dele ali pridobiva osnovne surovine ali oseba, ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku predstavlja kot njegov proizvajalec. Za proizvajalca se šteje tudi uvoznik izdelka.

Pravice, ki potrošniku pripadajo po tem zakonu, ne posegajo v njegove pravice, ki jih ima po splošnih predpisih o obligacijskih razmerjih.