stanovanje, starši ne prepišejo?????
Imam eno vprašanje. kaj bi vi menili o naslednji situaciji:
Sem edinka, poročena, en otrok. Starša lepo služita, imata lepo stanovanje, sta pa lastnika tudi tega stanovanja, v katerem sem jaz 10 km stran od njih. Stanovanje je trisobno, kar lepo, vendar potrebuje nekaj obnove, z možem sva voljna obnavljati, vendar pa samo pod pogojem, da mi starša prepišeta stanovanje. nočem vlagati vanj, potem pa se staršem na stara leta premakne kakšen kolešček (vem da je grdo napisano, ampak se dogaja) in stanovanje gre bogve komu. Skratka želiva imeti svoje stanovanje. Tu pa se pojavi problem. Starša sta 5 let pred penzijo in mama pravi, da stanovanja ne bosta nikomur prepisovala, ker bi rada kasneje imela to stanovanje, da bi jima pomagalo pri penziji, ki ne bo visoka. Torej, da bi ga oddajala in kasirala mesečno najemnino.
Vse lepo in prav, toda moja družina ostane na suhem. Vem, da sem sama odgovorna za naše stanovanje, toda v teh časih, ko mladim ni z rožicami postlano, mislim, da bi starši ki to zmorejo, lahko pomagali. Kaj menite vi. Poleg tega bodo davki na nepremičnine po novem zelo visoki in ne vem, če se jima bo ravno splačalo imeti še eno nepremičnino, kar sem mami tudi povedala. Oče bi se še omehčal, ampak mama ne popušča. sem že pošteno jezna nanjo. Menda bosta lahko dva človeka z dvema penzijama preživela, kaj se vam zdi, tudi če nimata še enega stanovanja.
kako pa kaj pri vas, kaj menite o tem in kako bi vi postopali?
Menim, da si ena razvajenka in da si zdaj uzaljena, ker ti starsa ne ugodita.
To stanovanje je njuno in njima pomeni financno varnost na stara leta, ko se njuni hcerki edinki, ki je ze itak razvajena, lahko se kaksen kolescek premakne, pa ju niti pogledala ne bo vec, kaj sele, da bi jima bila v pomoc.
Sklepam tudi, da starsem ne placujes najemnine. Torej bi bila obnova stanovanja kot da bi placala najemnino. Ali mislis, da bi ti moralo biti vse podarjeno? Aja, ne vse, samo stanovanje, prenovila bi ga ze z lastnimi financami, a ne?
Se zdalec se ne zavedas, da je streha nad glavo za tvojo druzino odgovornost tebe in ne tvojih starsev.
Oprosti, bom kar direktna. Tvoje razmišljanje je milo rečeno egoistično. Se popolnoma strinjam s tvojimi starši, samo da bi ti jaz zaračunala še vsaj simbolično najemnino. Zakaj sploh misliš da ti to enostavno pripada??? Starša si bosta lahko z denarjem od stanovanja lahko plačala nekoč dom ali pomoč na domu, ko bosta to potrebovala, da ti ne bosta v breme. Če ne bosta poskrbela sama zase, se pa lahko tudi tebi “kolešček oobrne” in pozabiš na njiju v primeru da ti stanovanje enostavno podarita. Tvoji družinici predlagam pot pod noge in na banko, da boste vsaj približno imeli občutek kako izgleda nakup lastnega stanovanja, vsaj za občutek, če že nimata občutka da bi si stanovanje morala urediti sama. Pa brez zamere.
lp
Samo to: veliko srečo imaš, da si lahko sedaj zastonj v stanovanju. Mi smo morali najprej skoraj 10 let plačevati najemnino, preden sva z možem imela dosti prihrankov, da sva lahko vzela kredit za lastno stanovanje. Hočem povedati, da sta ti starša že doslej dosti pomagala. Če ti bosta pa še šenkala stanovanje, potem pa je sploh terna. Ne smeš pa to od njiju zahtevati, se mi zdi malo sebično.
Tocno tako. Stanovanje je od starsev. Ti ze vrsto let zastonj stanujes v njem. Sedaj pa hoces se, da ga prepiseta nate?!?
Mi smo bili v podobni situaciji, amapk je bilo povsem jasno, da preide stanovanje name sele po njuni smrti. In ja, cel cas sem sama vlagala vanj, vso opremo, vse obnove, tudi rezervni sklad sama placevala.. mi na kraj pameti ni padlo, da tega ne bi pocela. Saj ze z ne placevanjem najemnine prisparam vsak mesec!
Povej, o kaksnem znesku obnove pa govoris? 10.000€? 20.000€? Pa pojdi na svojih 5-10 kvadratnih metrov zivet! Sli pa se v skrajem primeru zmeni za solastnistvo v sorazmernem delezu, kolikor bos vlozila v stanovanje. In bos hitro videla, da bo tvoj lastniski delez najbrz nekaj procentov… vse ostalo bo pa ostalo (in tako je prav!) od starsev.
pa kaj ste tako napadalni? Samo za mnenje vprašam.
Stanje je tako, da mama pravi,da sva lahko v stanovanju zastonj dokler onadva ne gresta v penzijo, se pravi še kakšnih 5 let. To nama kaj dosti ne pomaga. V 5 letih ne moreva našparati za svoje stanovanje. mamina ideja je še, da lahko ostanemo v stanovanju tudi potem, vendar naj bi plačevala najemnino, po njeno ne tako visoko kot bi to zahtevala od neznancev ampak vendar….
jaz pa menim, da če že naj plačujem, potem bom šla kam drugam in plačevala najemnino. res se mi zdi zamalo plačevati lastnim staršem. Vsi tisti, ki menite da je tako prav, a vi plačujete staršem ali so starši zahtevali od vas najemnino? Jaz ne poznam nobenega takega, sori.
poglej še z druge strani, po en stran bi ti to mela takoj in šele pol vlagala, brez da staršem pokažeš, da si resen interesent, mogoče če bosta vidla da tud ti nekej daš na to, da bosta na zadevo začela gledat drugač. Dokler pa ti tm not visiš, plačuješ če plačuješ samo stroške, pa verjamem, da razmišljata o tem, da bi ga oddajala, ker bi od tega tud sama mela nekej več, pač stanovanje prinese svoje odgovornosti. Drugač sem pa mnenja, da forum ni tolk merodajen, da bi se prek njega razrešile vse stvari, to zadevo morte rešt sami s starši in se poment okol tega, dokler pa sam surlo držiš pa čakaš, da se bo to njima “nepotrebno” stanovanje prepisal nate in jamraš tle po forumu se ne bo spremenil nič, in najbrž bi tvoja starša boljš pršla skoz če stanovanje oddajata in s tem pokrijeta davek pač plačata kolkr bo potrebno pa pol najbrž s tistim kešem od najemnine dobita znesek povrnjen.
Jst osebno od svojih staršev ne pričakujem nič, ker so mi že od malih nog dal vedet, da se v življenju človk more sam znajt, kakor se ve in zna. Pač v življenju je tko, da ni vse prnešen k riti ampak da more človk tud sam mal pomigat.
Ja, kaj pa , če se ločiš..tvojemu pripada polovica.
Mislim,da bomo morali vsi tako razmišljati….penzije so male in od otrok ne moreš pričekovati, da ti pomagajo.
V primeru, če bi ti tvoji prepisali stanovanje bi ti bila dolžna finančno pomagati ko bosta v penziji.A takrat boš jamrala , da te izkoriščata???
Lej, ko boš sama skeširala 100 jurjev za eno stanovanje, boš videla, kako težko ga boš naprej podarila. To je logično, saj je treba za tak denar delati 10 ali 20 let. In, jaz staršem ne plačujem najemnine, ker so tudi sami bolj revni. Ni variante, da bi meni podarili nepremičnino, se večkrat zgodi, da jim moram jaz kaj založiti. Sem pa tržno najemnino plačevala, kot rečeno, približno 10 let.
sicer po moje ne boš dojela sam vseeno
dolžnost staršev je da otroka spravijo čez šolanje in to je to
meni je bilo samoumevno da sem se po šolanju in z prvo plačo spravila v najem in skrbim sama za sebe in sedaj še za svojo družino (pri 32 letih imamo svojo hišo,tako ne mi o tem da se v 5 letih nič ne da naredit ( mimgrede kaj sta pa do sedaj počela ))
od staršev ne pričakujem popolnoma ničesar
če prevzameš njihovo lasnino je popolnoma logično da prevzameš tudi starša ,na istem nivoju ,kot sta onadva tebe ko sta te dobila …
pač meni ni logično da je lastnina staršev moja.
Naredite izročilno pogodbo, starša tebi stanovanje, ti pa njima vsak mesec nekaj 100 eur finančne pomoči, taksiranje do zdravnika, trgovine, plačilo razlike za domsko oskrbo, ko sama ne bosta zmogla… Seveda doživljensko.
V primeru kršitve se pogodba na sodišču razdre. Simpl, ane?
Da bi ti starši že zdaj podarili stanovanje, je zanje čisto prevelik riziko. Lahko pa naredite recimo pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
Na ta način imaš ti garantirano stanovanje po njihovi smrti, tudi do takrat lahko živiš v njem, starši pa bodo imeli zagotovljeno oskrbo in pomoč, ko bodo to potrebovali.
Ampak moje osebno mnenje je, da je bolje, da vsak poskrbi zase. Starša naj imata stanovanje za finančno varnost, ti pa stanovanjski problem sama reši. Čisti računi, dobri prijatelji.
Ne vem kam gre ta svet. Meni se zdi normalno, da bi stanovanje, prepisala na svojo hčerko. Komu pa, če ne njej. Si ne predstavljam da svoji lastni hčeri, ki je zdaj stara 6 let ne bi pomagala čez življenje, če bi lahko.
Vsi ste tako egoistični, ne vem no. Zdi se mi mal čudno, da lastna mama ne želi dati stanovanje svojemu lastnemu otroku.
Kot pravi Joan, pogodbo, da bo po njuni smrti to stanovanje tvoje, ti pa jima pomagaš s prevozi, finančno pomočjo in neko obojestransko sprejemljivo najemnino.
Da kar tako zahtevaš, da stanovanje prepišeta nate, mi je milo rečeno, zelo egoistično.
Pa še za aaaaaaaaaaaa – taka darila se v primeru ločitve ne delijo.
Kaj pa če bi bila odvisna od tiste najemnine, ker bi tvoja penzija skupaj z vsem varčevanjem za stara leta znesla 350€? A potem bi tudi kar prepisala, ker bi bila takooo zeloooo altruistična? Čeprav sama s tem denarjem ne bi mogla preživeti?
Časi so žal taki, da moramo skrbeti za stare dni. Penzije bodo mizerne, že zdaj so. In tukaj gre enostavno za preživetje, ne pa za sebičnost. Saj starša ji zdaj, ko sta zaposlena, ne zaračunavata nič. Ker jima ni treba, ne? ker imata trenutno dovolj zase. Potem pač ne bosta imela in morata poskrbeti zase. A ti ne bi? Bi pričakovala, da te bodo na stara leta otroci živeli in bi vse nanje prepisala? Ja, pajade!
Vsak ima po svoje prav.
Jaz navijam za čim večjo in čim prejšnjo samostojnost otrok, ampak časi so takšni, da brez finančne injekcije in ob dveh normalnih plačah to skoraj ni izvedljivo. Tako da moji otroci lahko računajo na začetni kapital. Ne bo za celo stanovanje, bo pa za pol.
Samo tebi to nič ne pomaga. Skušajte doseči nek pameten dogovor, tako da niti starši ne bodo stradali zaradi svoje velikodušnosti, niti vi ne boste praskali iz meseca v mesec zaradi nerešenega stanovanjskega problema. Lahko bi se na primer dogovorili, da obnovita stanovanje (kar je velik strošek) in nato, ko bosta v penziji, staršem vsak mesec nakazujeta sto ali dvesto evrov ter tako na nek način odplačata stanovanje. Vsekakor pa pametno razmišljaš, da v stanovanje ne vlagaš, dokler ne veš, kako bo. Če ni zanesljiva streha nad glavo, res ne bi bilo pametno vložiti 20 ali 30 jurjev v obnovo, nato pa čez leto ali dve ostati brez stanovanja, najemnina gor ali dol.
Rajši bi šla v najem za 300€ (recimo…nimam pojma koliko pride najmenina za 3 sobno stanovanje…predvidevam pa da prej več kot manj) kot pa da bi dala 150 ali 200 € svojim staršem in to zaradi principov…temu se reče NEZRELOST IN PRESERAVANJE.
Da se da z dvema penzijama preživet to je ok…kaj pa ko bo samo ena penzija…tedaj pa boš rekla, prodaj stanovanje (tisto, ki ostane) in v dom?
Jaz sem res lahko živela doma kakor dolgo sem hotela, ampak sem plačala VSE položnice (ne 1/3 ali 1/4), sedaj je mama sama v hiši in ima penzije 450€…položnice ji plačujem še sedaj, ko smo na svojem…hkrati plačujeva VSE položnice pri tašči – v mansardi imava 4 sobno stanovanje – skupne položnice pridejo 200€…mislim, da če bi šla v najem z 200€ niti slučajno ne bi prišla skoz z 200€ (najemnna + osnovne položnice)….pa sva tudi vložila v mansardo caa 10.000 €, ker je bila v “surovem stanju”. Niti slučajno se ne počutim izkoriščano…kvečjemu še dolžno…