v neki reviji naslovnica: Živel je za sina.
najprej – vse dobro o pokojnem.
a pri sebi sem razmišljal – tako laično:
iz naslova ne razumem kako lahko extremni očka živi za sina?
očka dirkal po svetu, izpostavljal življenje,…a sin brez…hm?

sita sem

Kretenov, KI NE ŽIVIJO SVOJEGA ŽIVLJENJA , ampak se napajajo iz žvljenja drugih

pa saj BOG, BUDA, ALAH….. kakršnakoli sila , res mora nekaj narediti s tem planetom

pa še kako ga živijo nekateri – celo napihnjeni novinarji
ki meljejo vse o ljudeh – najprej povzdigujejo extremnost v višave
nato pa neprisotnost očetov ob sinčkih..
čudni svetovni nazori. kot so čudna vsa verstva sveta….

Ja, to je tako kot Humar, ki je neznansko ljubil svoje otroke. Ampak skale in kamenje je ljubil bolj.

se popolnoma strinjam

Če nekdo svoje delo opravlja z vsem svojim srcem in v tem uživa, to še ne pomeni, da je nemogoče, da živi za svojega otroka. Ne vem zakaj je to tako težko za razumet. On pač ni vsak dan trpel po 8 ur na dan v službi, tako kot očitno nekatere MONovke tukaj, ki se vtaknete v vsako stvar in moralizirate o njej, ampak je po par ur na dan kolesaril, kar pa ne pomeni, da ni bil nič ob svojem sinu. Babe zaplankane.
In ko bo vaš mož šel naslednjič na daljšo službeno pot, potem moralizirajte kakšen je, da ga ni nič ob vašem otroku. Jure je od kolesarjenja živel, če je pa v tem še užival je pa takoj vse narobe, ker pač ne sodi v tiste okvirje kaj naj bi bila normalna služba.

Ma kak ste eni tupi.
Če človek živi svoje življenje, uživa v extremizmu, ljubi cesto ali gore….še ne pomeni, da ne ljubi svojih otrok. Bolj kvalitetno živi z njmi takrat, tisti kratki čas, kot ve, ki cele dneve pišete in obtožujete na MONu.
In se odpoveste svojim sanjam, ker imate otroke in jih ljubite. Ja pajade, bljak!!!!
Ne date pa jim dihat.
Daj, malo se zamislite že enkrat ljudje nad sabo, nad svojim početjem.

Sama imam otroke pa to ne pomeni, da če grem nekam za kratek čas samo, da jih ne ljubim, da ne živim za njih. Jao jao ta slovenceljnasta miselnost.

Važna je KVALITETA in ne KVANTITETA preživetega časa z otrokom!!!!!

so rekli tisti, ki nimajo časa za otroka in ki ga ne želijo imeti za otroka.

so rekli tisti, ki nimajo časa za otroka in ki ga ne želijo imeti za otroka.[/quote]

pravi tista, ki razen skrbi za sončka, nima življenja spljoh. Njen mož, če ga še ima, pa pošilja fotke svojega korenjaka po kupidu.

so rekli tisti, ki nimajo časa za otroka in ki ga ne želijo imeti za otroka.[/quote]

pravi tista, ki razen skrbi za sončka, nima življenja spljoh. Njen mož, če ga še ima, pa pošilja fotke svojega korenjaka po kupidu.[/quote]

Draga moja, naj te ne skrbi zame, da nimam življenja. Oba z možem sva ful aktivna, najini sončki so že odrasli in odleteli iz gnezda, midva pa uživava sadove življenja.

so rekli tisti, ki nimajo časa za otroka in ki ga ne želijo imeti za otroka.[/quote]

pravi tista, ki razen skrbi za sončka, nima življenja spljoh. Njen mož, če ga še ima, pa pošilja fotke svojega korenjaka po kupidu.[/quote]

samo je res žal v veliki večini primerov tako

tudi meni se je zgodlo, zdaj pa živim prvo zase in potem za sina, mož je odšel, sin pa je zadovoljen, da ga ne dušim
prepozno sem spoznala, da življenje NI OTROK!

Nekdo, ki je ves predan nečemu (kot Humar goram, kot Robič kolesarjenju) je gotovo tudi egoist.
In vsak, ki živim z nekom, ki je tako predan nečemu, to dobro ve.
Ne pomeni,da tisti v življenju ne vidi ničesar drugega, pomeni le, da mu tisto nekaj pomeni največ.
Če ne bi bilo tako, ti ljudje ne bi bili tako uspešni.

Gotovo je imel sina rad, vsekakor pa mu je kolo in dirke z njim pomenilo največ – dejansko je živel za to.

Osebno menim, da kvalitetna ura ukvarjanja z otrokom le-temu ne more nadomestiti manjka celega popoldneva. Težko v eno uro stlačiš vsa razpoloženja, vse pogovore, vse domislice, vse hipne trenutke, ki jih moraš biti deležen tedaj (in ne ob 19.00, ko ima nekdo čas za otroka).

Bodimo odkriti, s kvaliteto se tolažijo tisti, ki nimajo časa za otroka – razlogi pa so različni:
– nekdo dela cele dneve za mizerno plačo zgolj za preživetje
– nekdo dela cele dneve, ker je delo njegov smisel (deloholiki) in meni, da brez njega ne bo šlo
– nekdo dela cele dneve, ker beži pred domom
– …. po želji..

Doma imam enega, ki mu je sluzba veselje in uzitek in hobi in oh in sploh. HB ni zivljenjsko ogrozujoca sluzba, razen morda stresa, ampak ta je danes itak povsod.
Kar zadeva otroke i druzino, nas ima rad, nam posveti cas, takrat ko ga ima, a ima ga pac redko. In ce je na tehtnici kaksna malenkost (ali niti ne malenkost) z druzino in sluzba, se izbere sluzba. Ob velikih stvareh je seveda druzina na prvem mestu.

In tak je bil tudi Robic i tudi Humar in vsak, ki mu je delo v uzitek. Sam sebi je na prvem mestu in zivi za sebe in ne za otroke! Ne mi o kvaliteti z otroci govorit! Nekdo, ki ga 3 mesece ni doma, nima ne kvalitete se manj pa kvantitete z otroci! Ne govorim, da nima rad otrok, mogoce jih ima rajsi od kaksne mame, ki je vedno doma in vedno kuha in pedena mularijo, ampak sigurno pa ne zivi za otroke in niso mu na prvem mestu.

Kaj od tega je prav in kaj narobe, pa lahko sodi samo vsak sam za sebe.

podpišem!! ja nekaj takega mi je zlo blizu. v to smer sem razmišljal.

in vse tiste babe sfrustirane, ki blebetajo da je BLJAK, če si več časa kvaliteno z družino in da kih na ta način prisotnosti ljubiš so najbolj egoistične, samovšečne brez ljubezni ženske.
take so potrebne psihopomoči. še posebej če majo otroka.
lep dan vsem extremistom.

V zadnjih dneh me je že večkrat imelo, da bi napisal, kako je v tej družini dejansko bilo… Pa sem se vedno zadržal…
Tudi sedaj se bom, bom pa napisal samo sledeče – Jure si hvalospeve zasluži samo in izključno na področju športa.

*
hja pa normalno.
tko je to. drgač extremizem ne more laufat.
extremne očke hvalijo v višave, kak so najboljši…
na tiste pa pozabljajo, ki pa so preprosti-nepoznani in po 24 ur živijo-životarijo s sinovi z omejenimi potrebami.

Kvaliteta ali kvantiteta???

Ko sem na facebooku gledala njune slike,so se mi je solze utrnile… ker iz slik je videt KAKO NEZNANSKO RADA STA SE IMELA in KAKO JE TA ČLOVEK SVOJEGA SINKA OBOŽEVAL!
Tako, da… ŽIVEL JE ZANJ, seveda, pa četudi nista bila skupaj 10 ur na dan… Čas, ki sta ga preživela skupaj, sta preživela KVALITETNO!

*
hja pa normalno.
tko je to. drgač extremizem ne more laufat.
extremne očke hvalijo v višave, kak so najboljši…
na tiste pa pozabljajo, ki pa so preprosti-nepoznani in po 24 ur živijo-životarijo s sinovi z omejenimi potrebami.[/quote]

jest raj nimam otroka kot pa da bi bil extremni očka.
pr moj duši, da ni računice.

ej pa daj nehaj.
a ti po fotkaj razbereš kakšen čas – odnos ima nek očka in sin.
pajade.
pa kaj bi rekla o mojih – najinih s sinom podobnih fotkah izpred nekaj let preden smo se ločili.
zdaj za take slike več ne bo priložnosti.
na fotkah je vse idealno. le v glavah ne…

en k konkretno ves čas “izziva” usodo pa lajf ne žvi lih za otroka in za druge ampak zase pa še to iz minute v minuto.

in prav je tako, kdo pa si ti ali kdo smo mi, da bomo ocenjevali njegovo očetovsko vlogo in vlogo moža??????

ko berem take trditve, izpade, da tisti, ki veliko časa preživijo s svojimi otroki (= kvantiteta) ne morejo imeti hkrati tudi kvalitete. jebeš kvaliteto brez kvantitete. zame je kvaliteta tudi v tem, da dolgo traja. ne pa, da je odmerjena skoraj po kapljicah.

Moj oče je bil ves čas doma, pa sva imela kasneje, ko sem se odselila, veliko boljši odnos kot prej, ko sva živela v isti hiši. Zato menim, da je kvaliteta pomembnejša od kvantitete.
Kolikor vem pa Robič ni kolesaril po 24 ur na dan, niti ni bil odsoten po 3 mesece na leto, tako da mi ni jasno kako sploh lahko kdorkoli tukaj presoja o odnosu med njim in sinom. Pustite pokojnega pri miru, ne zganjajte fovšije, če se o njem piše lepo in mislite, da se ne bi smelo. Kaj naj v revijah pišejo o tem kako grozen oče je bil? Boste potem zadovoljni? Kaj bolj srečni? V vsakem primeru je najbolj nastradal njegov sin, ne glede na to kaj si mislite o odnosu med njima in mogoče bi ga končno nehali obsojat. Si ne predstavljam kako se počuti kdo od njegovih bližnjih, če slučajno zaide na MON, ko ga tukaj blatite. Pustite ga pri miru, če nimate lepe besede zanj, razen če vas tole res osrečuje.

http://zaigraj.si/ko-sam-ja-da-ti-sudim-oliver-dragojevic-lyrics/

Ne vem zakaj morate toliko pisat o tem, kakšen ja in kakšen ne. Kot kolesar je bil izjemen. Kot oče je bil verjetno tak, kot veliko očetov- trudil se je biti dober. Tako kot zame niso dobri tisti starši, ki dušijo svoje otroke s svojimi ambicijami,veliko bolje sprejemam starše, ki živijo svoje sanje. In če si v teh sanjah zelo uspešen, zakaj ne bi to delal?
Ima pa ta otrok tudi mamo, ki je poznala človeka s katerim je imela otroka. In se je pač odločila zato. Ona ga je imela za primernega očeta svojega otroka. In predvsem na njej bo sedaj vse. Bi bilo bolje, da bi se odločila za zapitega alkoholika ali enega od množičnih skakalcev čez plot, o katerih beremo na MON-u vsak dan?
Daj malo pomislite kaj pišete, ta tema bo ostala tu gor še mnogo let, otrok bo nekoč odrastel in bral oceno ljudi,od katerih velika večina ni niti srečala njegovega očeta. A o njem vedo več, kot bo vedel on sam. Imejte vsaj malo spoštovanja do tistih, ki so ostali tukaj in jim sigurno ni lahko. Zame je bil spoštovanja vreden. Bil je eden redkih, ki je vedel kaj hoče, to delal in skromno živel ob tem. Če bi imel večjo karizmo in bi se znal “prodati” bi lahko imel veliko več.
Samo svoj talent je pa izkoristil in s pomočjo volje in dela dosegal nemogoče.