Gleženj
Pozdravljeni !
10.05. 2010 sem imela operacijo v levem gležnju ( sprednji in zadnji del gležna)
opravljene so bile tudi mikrofrakture v zadnjem delu gležnja in pa debridement .
11.08.2010 sem imela eno izmed kontrol pri kirurgu ki mi je operiral gleženj.
In takrat je bilo vse ok.
Sedaj ko Vam pa tole pišem, se mi pa v gležnju pojavljajo spet bolečine v gležnju , in tudi zelo težko hodim .
Kaj bi to lahko bilo .?
najlepša hvala za odgovor.
Maša Kastelec
Spoštovani!
Lahko, da je le prehodno poslabšanje, saj vaš gleženj (oz. hrustanec v gležnju) le ni povsem zdrav pač pa “izboljšan”. Torej, kak dan počitka, pazljivo postopno povečevanje obremenitev tudi kak analgetik….
Če pa bolečina vztraja ali se celo samo slabša je to treba pokazati kirurgu.
Lep pozdrav,
POZDRAVLJENI
hčerka si je poškodovala levi gleženj pred 3 leti pri košarki.Šlo naj bi za zvin,ki smo ga zdravili s počitkom,dobila je mavec,opravila je veliko terapij. Ker so bolečine hude spoh pri hoji,stanju in telovadbi je bila na MR.Pošiljam vam izvid in vas prosim za vaše mnenje kaj storiti,da bi odpravili bolečine.
IZVID MR
Večji izliv v zgornji skočni sklep.manjša os trigonum-nakazan kostni edem ob sinhondrozi-združljivo s posteriorno utesnitvijo.Sprednji talofibularni ligament je distendiran,zadebeljen,zvišane intenzitete signala,še ohranjene kontinuitete-stanje po parcialni rupturi.Slabo se diferencira kalkaneofibularni lig.V centralnem delu talonavikularnega sklepa je viden izrazit kostni edem na strani navikularne kosti,nakazan je tudi na kontralateralni strani.
MNENJE
Os trigonum-posteriorna utesnitev.Stanje po distenziji sprednjega talofib.in kalkaneofib.lig.Stanje po poškodbi v talonavikularnem sklepu.
za vaše mnenje in nasvet se vam najlepše zahvaljujem.
Lep pozdrav KARMEN
Spoštovani,
treba bo gleženj in lastnico pokazati ortopedu. Ta bo ocenil koliko je to stvar poškodbe-okvare, koliko pa spremljajočih lastnosti-bolezni itd. Npr. lahko ima izrazito ohlapna veziva, je pretežka, ne mara telovadbe,koliko je stara, kakšno statiko gležnja ima…Ne pravim, da ima vse to ,le poudariti hočem, da je potrebno upoštevati veliko dejavnikov in (sploh če traja tri leta) in po”mailu” ne bo rešitve.
Takole na “palec” bi rekel,da je imela res zvin in se veziva-ligamenti niso nikoli opomogli. Kaj se da storiti pa – pregled! Idealen je ortoped/kirurg, ki se ukvarja s športnimi poškodbami.
Lep pozdrav
POZDRAVLJENI
Naj
prej se vam zahvaljujem za odgovor.Verjamem,da se ta problem ne da rešiti preko pošte,saj že tri leta hodima od specialista do specialista.Ker mi je dr.Husein predlagal naj se obrneva na vas, ki ste specialist za gležnje me zanima,če se lahko oglasima pri vas ali pa predlagate koga drugega.Naj še povem ,da je punca stara 15 let, želi biti športno aktivna ,kar pa ji bolečine onemogočajo in večkrat mora vzeti tableto proti bolečinam.
Lep pozdrav in hvalaKARMEN
Spoštovani!
Moje ime je Urša, prihajam iz Krškega in imam probleme z desnim gležnjem. Pred 4-5 leti sem nehala trenirat gimnastiko, saj nisem več zmogla zaradi številnih zvinov. Predvsem me boli desni gleženj, bil je zvit že približno 8-krat. Odkar sem si nazadnje zvila je tudi že 4 let, vendar do nedavnega so se pojavile izredne bolečine. Brez kakršnegakoli vzroka mi je odtekel in že kakšen mesec težko hodim. Opravila sem RTG in MR. Dobila sem izvide in napotnico k ortopedu. Zanima me, ali se je možno pri vas naročiti.
Najlepša hvala!
Lep pozdrav
Dober dan,
Moje ime je Iztok star sem 34 let. Na vas se obračam, ker imam že skoraj deset let težave z levim gležnjem in v tem času opravil že 2 artroskopiji. Opravljam delo osebnega trenerja in živim izključno od tega tako da mi boleč gleženj predstavlja velike probleme tudi pri tem, ko moram kdaj pokazati kakšno vajo.
Gleženj sem si poškodoval pri padcu z rolerji pred 11 leti ko mi je stopalo obrnilo preveč nazaj in malo na ven. Pretirana drozalna fleksija ker sem se s sprednjim delom stopala zaletel v znak. Več dni nisem mogel stopiti na nogo, tetiva pa ni bila strgana. bolečine sem čutil predvsem na notranjem delu gležnja, spredaj kjer so se verjetno kosti zadele ena ob drugo ter v tetivi. Enako čutim bolečine tudi zdaj predvsem na notranjem delu stopala in tetivi, omejena pa je tudi gibljivost gležnja fleksija, ki je za priblj 10 stopinj slabša kot pri desni nogi.
Zadnji izvid MRI lansko leto preden so mi naredili drugo artroskopijo:
Izrazita aktivna artroza zgornjega skočnega sklepa z večjimi defekti hrustanca, predvsem v anteriornem in posterolateralnem delu.Veliki anteriorni in anteromedialni ventralni osteofiti – znaki sprednje utesnitve. Nastajajoče večje prosto telo v ventralnem delu sklepa.. Znaki tendinoze in tenosinovitisa tetive muskulusa tibialisa posterior. Entezopatija nasadišča deltoidnega ligamenta na tibijo.
Nato je bila opravljena artroskopija izvid:
30.5. napravili artroskopijo levega gležnja pri kateri smo odstranili številne koščene izrastke in prosta telesa. Hrustanec sklepa je razmeroma ohranjen, vidne so bile tudi posledice ligamentnih poškodb, ki smo jih prav tako sprostili.
Ne vem ali naj se obrnem na fizioterapevta ali na ortopeda za še en operativni poseg, če je sploh mogoče še kaj popraviti? Ali bom moral zatrditi sklep? Ali mi lahko od te stare poškodbe poči še tetiva?
Najlepša hvala
Iztok
Spoštovani!
Ne vem če vam bom pomagal. Gre za nesorazmerje med vašimi zahtevami (oz. potrebami) glede obremenjevanja tega okvarjenega sklepa in njegovo sposobnostjo temu slediti. Gre za jasno okvarjen sklep (MRI izvid in tudi druga artroskopija). Poskusili so stanje čim bolj izboljšat zaenkrat pa še nihče ne zna zdravit ali zanesljivo obnovit poškodovani hrustanec. Se pa dela na tem.
V prihodnosti vas čaka še kakšna artroskopaka toaleta (čiščenje) gležnja predem bodo predlagali zatrditev. Do takrat pa redna razgibavanja v razbremenitvi, vzdrževanja “kondicije” sklepa brez pretiravanj (ne morete ga “prisilit”, da bi bil boljši kot je!), občasne obsevalne in dtruge fizioterapije,…..Potrebno bo upoštevati meje: zgornjo, nad katero preobremenjujete ta sklep ( in ta sklep JE SLABŠI !!! kot na drugi strani) in spodnjo (pod katero se sklep “poleni”.
Na kratko potrebovali boste še tako fizioterapevta kot operaterja ogromno pa boste morali narediti sami (predvsem s sprejetjem stanja in črpanjem najboljšega kar se da iz tega stanja.
Lep pozdrav,
V povezavi z Iztokovim vprašanje (in tudi mojim opisom stanja spodaj) me zanima predvsem sledeče:
1.) Ali obstaja kakšno dobro merilo za primerno količino aktivnosti z okvarjenim gležnjem?
2.) Malenkost delikatno vprašanje, pa vseeno: kakšne so statistike v letih med prvo artroskopsko operacijo (čiščenjem) in zatrditvijo gležnja?
3.) Ali je smiselno (bodisi na napotnico bodisi samoplačniško) nekaj časa po prvi artroskopski operaciji na MR pregled, da se preveri, kakšno je stanje s hrustancem in na podlagi sprememb ugotovi, ali je potrebno aktivnosti zmanjšati ali se jih lahko stopnjuje?
4.) Kaj točno je artroskopsko čiščenje? Kaj se odstrani? Na kakšen način se sklepu pomaga, če gre za oslabel hrustanec?
Pred slabimi petimi leti, pri 26-ih, sem si zlomila gleženj (bimaleolarni zlom, dobila ploščico in vijake na zunanjo ter vijake na notranjo stran gležnja), vendar si gleženj ni nikoli zares opomogel: konstantna oteklina (do 2 cm večji obseh od zdravega gležnja, zjutraj nič tanjši), šivi so ostali “zlepljeni”, omejena dorzifleksija (koleno ne gre čez palec brez “ogrevanja”), predvsem pa sem štiri leta hodila po zunanji strani petnice, ker gležnja nisem mogla dobiti v naravno/ničelno lego. Po štirih letih (od tega zadnje leto še kar intenzivnega plesa – do 3 ure dnevno) sem našla dobrega fizioterapevta, ki mi je gleženj skoraj takoj (po nekaj terapijah) spravil v ničelno lego, vendar so se že po prvi terapiji začeli resnejši problemi, občasna nesposobnost hoje brez opore bergel, “preskakovanje/kotaljenje” kosti v gležnju. Zadnje preiskave so pokazale odsotnost fibulotibularnih vezi (to je bilo zame najbolj presenetljivo), prost kostni fragment, nekaj manjših a ne preveč omembe vrednih osteofitov in mestoma še kar uničeno kostno površino. Iz rentgena je bilo razbrati osteoartrozo, vendar MR izvid ni omenjal problemov s hrustancem. Dva meseca pred operacijo sem morala vse aktivnost zreducirati zgolj na minimum potrebne hoje (verjetno nekaj sto metrov na dan), sicer sem morala poseči po opori zaradi bolečin.
V teh štirih letih sem sicer šla skozi vse ekstreme (od vsakodnevnega teka oz. vsakodnevnih triurnih športnih udejstvovanj do nekaj mesecev izključno sedečega dela s skoraj nič hoje [kriva delo & lenoba, bolečina ni bila prisotna/kriva, čeprav sem imela takrat še največ problemov z “okostenelim” sklepom]), kar bom zdaj spremenila.
Glede na to, da imam zdaj “umetno vez” 😉 – golenico in mečnico fiksirano z elastično vrvjo, šive/brazgotine zmehčane, gleženj po štirih letih končno v ničelni legi, gibljivost malenkost boljšo, gleženj vsaj delno “očiščen”, optimistično računam na to, da lahko dobro stanje s primerno skrbjo za gleženj in primerno aktivnostjo vzdržujem še lep čas. Nekaj rezerve imam tudi, če mi uspe svoj BMI potisniti na spodnjo mejo in s tem zmanjšati obremenitve. 8 tednov po operaciji sicer še vedno okrevam, krepim oslabele mišice in čutim bolečine pri preveliki obremenitvi (trenutno je to npr. več kot ura hoje, a se meja še daljša). Običajno pol ure plavanja in/ali masaže v hladni vodi (ali led) povsem odpravi blažjo bolečino po hoji ali drugih obremenitvah. Oteklina je še vedno prisotna in kirurg se je zavoljo le-te zdel še kar zaskrbljen.
Vseeno sem še vedno zmedena glede tega, kakšna je primerna količina dnevne aktivnosti, da ohranim gibljivost in moč po eni strani ter da si po drugi strani ne uničujem sklepa. Če prav razumem, je zelo priporočljivo plavanje in kolesarjenje, hoja, vaje za gibljivost, odsvetovan pa tek, skakanje na trdnih površinah, … toda koliko? In kako je s plesom, hojo v hribe? Kdaj se je potrebno kljub bolečini prisiliti v vadbo in kdaj je kljub odstotnosti bolečine pametno nehati, da ne bi preveč uničevala sklepa?
In kljub temu, da je na to vprašanje nemogoče odgovoriti, ne da bi vplival na izid, me zanima, kakšen časovni potek se optimistično lahko pričakuje: čez koliko časa lahko optimistično računam na ponovno artroskopijo in koliko časa se je mogoče otepati invazivnejših posegov? Kakšen je kriterij, kdaj se kirurg odloči za naslednjo artroskopijo? Je bolje čakati in ob morebitnih tabletah potrpeti dlje (za menjavo kolen npr. svetujejo, da se odlaga čim dlje) ali je bolje že zgodaj sanirati, da se doseže daljnoročno boljše rezultate?
Nek ortoped (ne ta, ki me je operiral) mi je svetoval mehko ortozo in movalis. Movalis ni imel nobenega vidnega učinka (bolečina je bila znosna tudi brez tablet; če sem gibala, me je tudi ob jemanju tablet bolelo, če nisem, pa odstotnosti bolečine ni šlo pripisovati tabletam), kvečjemu stranske učinke v prebavnem traktu. Ko sem šla v trgovino po ortozo, pa mi pravzaprav ni bilo jasno, kakšen problem bi le-ta rešila. Razumem, da bi bilo smiselno uporabljati trdno oporo pri športnih aktivnostih (ki jih itak nisem bila sposobna), ne vem pa, čemu je uporabna mehka opora, ki se je na prvi pogled zdela enakovredna nogavici. Bi lahko prosila za kakšno besedo o tem, kdaj je smiselno jemati (kakršnekoli) tablete? Z veseljem vzamem zdravilo, ki bi izboljšalo stanje, protibolečinskih tablet pa ob znosni bolečini ne bi jemala, če poleg zmanjšanja bolečine nimajo drugih pozitivnih učinkov. In kdaj je smiselna uporaba ortoze ter kakšne? Trenutno sicer že uporabljam kompresijske nogavice, ki mi zelo pomagajo pri omejevanju otekline. Ne vem pa, al je smiselno na nogo tlačiti še kaj.
Spoštovani!
Kar nekaj “literature”.
Žal ne obstaja jasen “meter” kaj je potrebna/dobra/zadostna…obremenitev, razgibavanje itd. Stvari so seveda individualno komplicirane, da življenje ja ne bi bilo enostavno. Takole na prst je za vas 3 ure plesa na dan preveč. Tudi 3 ure hoje po asfaltu v čevljih s tankim podplaton in brez ali pa z visoko peto ni dobro. Hoja po mehkih podlagah (gozdna pot, ne neravna njiva in krtine!) dobra , športna obutev, po naporu hlajenje,..
Podobno je z razgibavanjem: nežno a vztrajno in redno je boljše kot intenzivno na silo. Kje je meja morate ugotoviti sami (redno otekanje in bolečina med in po obremenitvei je že dokaj dober orentir)
Statistike vam ne znam dati vsi pa upamo, da bo toaleta držala čim dalj. Ob toaleti se počistijo prosti delci, zagladijo večje neravnine ali odstranijo večje naplastitve,spere se sklep (mali drobir). Uspešnost je odvisna od stopnje že pristne okvare hrustanca (manj je več).
Mri se splača ponoviti, če se stanje slabša lahko pa ga tudi opravite čez pol ali eno leto, da primerjate stanje. Samoplačniško vam ga bodorade volje napravili povsod tudi npr v Artrosu.
Razne tablete boste prej ali slej poskusili vendar takole na prst- če v enem mesecu ni jasne razlike usmerite denar v dokapitalizacijo NLB.Bo ista korist.
Mehka ortoza je v vašem primeru bolj podzavestna podpora in ukrep proti otekanju, uspeh glej zgoraj.
Lep pozdrav