BIO, EKO, naravno, domače, kakšna je sploh razlika med temi zadevami?
BIO, ECO= ena in ista stvar. Naj bi šlo za živila,ki ne vsebujejo pesticidov. Gre za pridobljeni certifikat,živilo je z njim označeno. Več od tega je samo še DEMETER certifikat.
NARAVNO, DOMAČE= nateg. Razen, če ti ne da skledo pištokov tvoja babica in reče so domači, sem jih sama spekla. Če pa piše na škatli piškotov kupljenih v Mercatorju, da so domači je pa to samo zavajanje potrošnika.
Domače olivno olje,ko si na morju in “gazdarica” servira paradižnikovo solato. Vprašaš od kje ji olje, ga potegne ven izpod pulta kanto in reče da njihovo. In veš, da imajo nasad oljk.
Naravne so gobe, odtrgane v gozdu,ko greš na sprehod. Pa kostanj in maline,… Ti napisi na izdelkih v trgovini so samo za zavajanje kupcev.
Domač je tvoj kis, ko si ga naredila sama doma.
Pri certifiktih BIO naj bi šlo za poostreno kontrolo, seveda pa se vedno še lahko kdo “prešverca” mimo. Vseeno to ni zagotovilo, da ti ni potrebno prebrati deklaracije ali ti daje “pravico” da poješ pol kd čokolade ker je bio.
Bio marmelada je že fina,ker sadje ne vsebuje pesticidov, samo je pa njen sadni delež 45{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ostalo pa pektin. Tko da to jaz ne kupujem. JE pa res kupujem sadje pri kmetih in iz njega sama delam marmelado. Kuham jo cel dan, brez želima,samo sladkor, limono,… po zelo,zelo starem receptu.
N
Niki, se strinjam s teboj, zato pa sem vprašala…ker je tudi meni bio ali eco ali celo naravno vse eno in enako…domače naj bi tudi bilo v smislu vse naravno, torej domača jajčka, domače mleko in dobra moka ne v nekih hipermarketih kupljena in nato res spečeš piškote iz kakovosti in lahko rečeš domače, brez kemije, konzervansev in tazga sranja.
Zame ni zdrav ali domači kruh tisti, ko ga ženska peče doma v kruhomatu iz kupljene mešanice moke v hipermarketih, tak kruh je živo nezdravo sranje, ne pa dobro, domače kaj šele zdravo.
Veliko je res natega in zavajanje potršnika.
Še bio, eco niso tako stroga pravila veš, še tam je vse vprašljivo, jaz osebno zaupam le tistemu kar vidim…krava je pase zunaj, kure tudi, torej je to res domače in če je to še nekje v hribih in zrak neokrnjen, kaj češ boljšega… da o kozmetiki ne govorim, na začetku so vsem podeljevali te znake, zdaj bodo morali po novem filtru skozi in veliko jih bo odpladlo iz eko ali bio ali naravne kozmetike ven, ker to niso in je bilo le zavajanje …
marmelado pa kuhaj drugič takole…poleg glavnega sadja, jaz dam ene dva naribana olupljena jabolka in dasta gostoto, pektin, želir in je po ene 10 minutah vretjah že naliješ v kozarček…govorim pa to za kilažo 1kg sadja in ene 70 dkg sladkorja…
ne nakladaj…jaki ti en certifikat daje potrdilo da je ena roba dolična…certifikat dobijo kmetije ki so še nekaj let nazaj veselo špricale kemijo na njive…pa veš koliko let zemlja potrebuje, da prebavi vso to kemijo…desetletja…torej, jebeš ti en certifikat, to je vse živ nateg ali imet njivo ob cesti ali tam kjer je zrak že zelo onesnažen… zame je moj paradajz edin bio, naraven, ker vem da raste v neokrnjeni naravi in je brez vsake kemije, le takim zadevam verjamem, ko sama vidim kako in kaj, vse ostalo je denar metata skozi okno, ljudje nenehno nategujejo folk, folk pa je neumen in plačuje bio jabčka po ne vem kolk…pa to sploh niso recimo…in v SLo vsak lahk dobi certifikat…prav dost se mu že ni treba matrat!
Ok, zate je lahko bio kar pač misliš, da je, in verjameš lahko komurkoli.
Ko gre pa zadeva na police in je dostopna vsem, pa mora imeti certifikat, ki ga podeli ustrezna inštitucija (ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, združenje biodar …) in pot do njega je vse prej kot enostavna. Od nenapovedanih inšpekcij, do 2 letnega prehodnega obdobja, do rednih kontrol in testiranj … Skratka niti približno ni tako, da lahko dobi certifikat prav vsak in te tvoje trditve so milo rečeno nespoštljive do kmetov, ki pridelujejo ekološko, ker jih kar enačiš z goljufi.
In ne lapaj neki na pamet, če nimaš pojma, kako te zadeve potekajo.