dva otroka, dva očeta
Da predstavim našo situacijo. S prejšjim partnerjem imam triletno hči, pred enim letom sva šla narazen, ker je bil pijanec. Imam novega parnerja in z njim dva meseca starego hči. Sedanji partner ogromno časa preživi v službi in sem cele dneve sama z obema otrokoma. Živimo pri mojih starših, s katerimi se partner ne razume najbolje. Jaz sem študentka, trenutno na porodniški, partner ne zasluži veliko denarja in si nekako ne moremo privoščiti svojega stanovanja. Sedaj opažam, da novi partner posveča pozornost samo svojemu otroku, mojega odriva vstran. Pa čeprav sta se pred rojstvom drugega otroka super razumela, se igrala… Je bila katera tukaj v podobni situacij? Meni zaradi skrbi za mlajše včasih zmanjka energije še za starejšo in je zato večkrat žalostna, sestrice ne mara preveč, skozi ima neke fore, ko morem tamlajšo porihtat (previt, nahranit). Meni je to tako psihično preveč, da zvečer samo padem v posteljo, medtem ko partner pričakuje, da se bom posvetila tudi njemu. Zadnje čase se mi zdi, da sva se za otroka prehitro odločila. :((
Itak, da starejša vse to občuti! ŠE če si previden in daješ starejšemu otroku več pozornosti, se ti tole lahko naredi, ne pa tako, ko je dejansko zanemarjate (v smislu pozornosti mislim).
NIKAKOR nesmeš tega dopustiti! Obe tvoji hčeri morata imeti dovolj pozornosti! Očitno se ne odolčaš za najbolj zrele partnerje, zato malo razmisli v tej smeri in se TEMLEJITO pogovori s partnerjem!
Najprej kot študentka (!) nakleplješ DVA otroka z DVEMA RAZLIČNIMA tipoma, ok, za enega čez noč ugotoviš, da je pijanec, ker ko te je humsabumsa, seveda nisi vedela, da je pijanec, a ne, potem ugotoviš, da si reva študentka, da ni cvenka, živiš malo na račun staršev malo na račun naslednjega tipa, ki menda gara od jutra do mraka, da vas prefutra – vse 4, se razume – in potem sprašuješ…. ma ne, sej ne morem verjet.
Lej, če ne zmoreš 2 malih otrok, jih ne imej. Če se kot bodoča izobraženka ne znaš zaščitit, da bi v 3 letih ne imela dveh majhnih otrok, potem tudi ne vem, kaj točno imaš pod frizuro. Če boš pri 2 malih otrokih in brez delovnih obevznosti podelala, potem ne čakaj resničnega življenja, s službo in vsem, kar paše zraven.
Skrbi te? Malo pozno et skrbi, vendar te upravičeno! Otrok ni kriv, da ima tako mater in očeta, kot ju ima. Poskrbi, da ne bo plačeval za tvojo neumnost in nezrelost!
Pa kje rata tako nedoraslim osebkom prit na nek faks?????
Študentka, brez svojih sredstev in stanovanja ima otroka z nekim tipom (vejretno zanosila po nezgodi). Ok do tukaj. Tipa (po treh ali štirih letih) zapusti in je dva meseca po razhodu že spet (najbrž po nezgodi) noseča s povsem novim tipom, s katerim parazitira pri svojih starših.
A samo zdi se ti, da sta se “prehitro določila” za otroka?
A pri vas greste zanosit z vsakim, ki ima 5 minut cajta?
A je fino, ko je nekdo še na slabšem kot vi pa ga lahko spluvate.
Ne mislim nikogar zagovarjat, samo če nimate kaj za svetovat je pa tudi spluvat ni treba do konca. Da to deli z vsemi tle gor, pomeni da je že sama prišla do spoznanja, da je nekaj močno zaj… pač ne enkrat ampak kar dvakrat. Rajši ji svetujte, bi ji jaz pa ne znam, nimam izkušenj, je pa sigurno kdo ki je dal podobno izkušnjo skozi in bi mogoče znal pomagat
KO ENKRAT ZABREDEŠ, TI NE POMAGA, DA TE VSI TEPTAJO IN TE KRITIZIRAJO IN TI VBIJAJO OBČUTEK KRIVDE. Je pa fino da se kdo znajde v bolj zajebanem položaju kot sem jaz.(a ne SLOVENCELNI)
vse ostalo razumem, saj sem marskikaj podobnega dala skozi,
ni mi pa jasno kako imaš lahko toliko skrbi z dvomesečnim otrokom, da nimaš časa za ta večjo?
5x previti in nahraniti čez dan,
ostali čas pa lahko ta večji posvetiš, pa komot kuhaš in pospravljaš zraven.
Mam tudi jaz takšno razliko v letih in tisti prvi meseci so blažen mir. kaj pa ko ti bo ta mlajša začela kobacat? Boš jo sfolgala gledati?
Če pa se pratner s tvojimi ne razume najbolje, je pa jasno, da raje ostaja v službi.
a imate ločeni stanovanji ali tvoja družinica živi v tvoji sobi in uporablja kuhinjo tvojih staršev?
Pa ti, se razumeš s tvojimi?
Ti kdaj popazijo na ta večjo ali ta manjšo?
Levite so ti brale že druge.
Žal včasih drži rek, da kri ni voda in žal je tako v primeru tvojega partnerja. Če je res šlo vse tako hitro, kot si napisala, ga dejansko nisi poznala in nisi mogla presoditi, niti nista mogla temeljito predebatirati, kaj pomeni otrok od prej in kaj potem prinese skupni otrok. Nekateri ljudje so dovolj zreli, da ne delajo očitnih razlik (ampak razlike tako ali tako delamo tudi starši med svojimi otroki, ker so različni karakterji). Če se o teh stvareh nista pogovarjala prej, se morata zdaj. Ne samo o odnosu do starejše hčerke, za katero je hočeš nočeš prevzel odgovornost, ko se je poročil s tabo (navsezadnje je vedel, da prihajaš v paketu z otrokom), ampak tudi glede službe – cele dneve dela, zasluži pa slabo? Hja, a ni čas, da premisli, ali mu ne bi bilo nemara kje bolje? In seveda te mora v prostem času razbremenit – ti delaš osem, deset otrok kot mama in gospodinja (in študentka), on kot uslužbenec, torej sta si tu enaka. Preostali čas se morata pa kombinirat, nujno, drugače boš res pregorela.
Jaz imam majhno razliko med otroki, pa je bilo daleč najmanj dela vedno z najmanjšim. In z vsakim dojenčkom ga je bilo manj. Tako da pomanjkanje časa, nestrpnost do starejše težko razumem, sploh ko vidiš, da ji ni lahko in da jo tudi tvoj novi partner zanemarja (srčno upam, da ima redne stike z očetom, da ne čuti še tukaj pomanjkanja in odrinjenosti). Glede ljubosumja pa – nekateri otroci so taki, pa če se raztrgaš.
Jaz sem imela že dva, preden se je rodil tretji. Sem mislila da bom sfolgala časovno vse tri. Pa se je izkazalo, da je najmanjši ena velika tečnoba ;). Jokal je noč in dan in meni se je imelo za zmešat. Bila sem psihično izmučena in fizično, ker sem ga pol dneva prenosila. Jasno je, da starejši otrok zraven trpi, ker tudi če si zanj mama vzame čas otrok vidi, da je vsa izmučena in slabe volje. V zako kratkem času ločitev, nov partner, otrok,… za triletnika zna bit hudo.
Podpis.[/quote]
glej, njej se samo zdi da sta se prehitro odločila za otroka, kar pomeni, da sta šla zavestno v nastalo situacijo in vse skupaj ni le posledica *nesrečne* zanositve.
zgornji komentarji so ji očitno dali vedeti, da s partnerjem nista zrelo stopila v skupno življenje, pa saj vsak povprečno inteligenten človek ve, da je otrok velika obveza, zaveza, odgovornost.
nisem vedeževalka, ampak močno dvomim da bo njuna zveza trajala. Zakaj? ker je očitno da ni ne zavedanja obveznosti, ne občutka odgovornosti, ne zrelosti na strani staršev, otroci pa ….. ja žal nastradajo oni.
Podpis.[/quote]
glej, njej se samo zdi da sta se prehitro odločila za otroka, kar pomeni, da sta šla zavestno v nastalo situacijo in vse skupaj ni le posledica *nesrečne* zanositve.
zgornji komentarji so ji očitno dali vedeti, da s partnerjem nista zrelo stopila v skupno življenje, pa saj vsak povprečno inteligenten človek ve, da je otrok velika obveza, zaveza, odgovornost.
nisem vedeževalka, ampak močno dvomim da bo njuna zveza trajala. Zakaj? ker je očitno da ni ne zavedanja obveznosti, ne občutka odgovornosti, ne zrelosti na strani staršev, otroci pa ….. ja žal nastradajo oni.[/quote]
pa saj si bo našla v roku petih let še tretjega ki bo boljši od sedanjega partnerja in bo še z njim imela kakega, no
ne vem no, kako se lahko ravno “zrelo” po enem mesecu veze odločiš za otroka….
naštela si same probleme:
si študentka, torej še brez plače, (kdaj končaš? do takrat si ekonomsko odvisna)
imaš dva otroka, veliko dela,
partner se ne zastopi s starši (a pripravljen pa je živeti tu…)
partner se ne ukvarja s prvim otrokom,
partner očitno premalo pomaga doma,
partner pričakuje še pozornost zase.
če povzamem, imaš še največ povedati čez partnerja ……..kar preberi še enkrat. Vse mamice z majhnimi otroci imajo podobne težave, so preuturjene – a razlika je koliko jim v tem pomaga partner. Pozitivno na drugi starši pa so tvoji starši, ki so ti celo v tej situaciji pripravljeni pomagat.
Sedaj pa premisli kako in kaj naprej. Pogovor, miren, dolg, poglobljen, s partnerjem – to moraš naredit. In iz tega pogovora naj pridejo neki sklepi, kaj bosta spremenila.
pred enim letom si šla narazen z enim, in z drugim imaš že 2 mes. staragea otroka?! ma ne vem no, si res tako plodna da rata na prvo, ali pa si nek čudak.
in ja normalno je da oče posveča svojemu otroku, ki je ob tem še dojenček ki je šele privekal na svet, več pozornosti kot otroku iz tvoje prejšnje zveze. ma to si morala opazit že ko še nisi bila noseča, da otroku ne posveča prim. dovolj časa, glede na tvoje želje
upam, da nisi prestara študentka? glede na življenjske izkušnje morš bit tm okol 28, to je pa že čas, da se doštudira!
kot drugo, ne vem, kaj si bezljala 2 otroka delat z dvema… jaz imam 38 let in 0 otrok. ČUDOVITO. sem pa v tretji resni zvezi in skoraj gotovo ni moja zadnja. ali pa tudi, nikoli se ne ve.
ker se predobro poznam, vem, da ne bi mogla nikoli sprejet takega committmenta, kot je met otroka ali se zavezat enmu človeku. no, k pameti sem resda prišla šele po 33. letu, ampak pustimo to.
zdi se mi neodgovorno, da si mela najprej pijanca, zdaj maš pa deloholika in čustvenega hladneža.
škoda sam da maš otroke. če jih ne bi mela bi lahko spokala. kajti živeti svobodno je najlepše.
še nasvet v dani situaciji: da, zelo verjetno je, da tvoj novi odklanja otroka prejšnjega. to je v naravi vseh živali, da ne sprejmejo mladičev prejšnjih samcev in človek ni izjema, kajti gre za zgolj socializirano, kulturizirano žival. nagonov pa potlačit še vedno ne moremo.
te kaj tolaži misel, da levi najprej pobijejo mladiče, skotene iz prejšnjih zvez?
srečno.
Pa pozabila si povedati tudi, da je tipična lastnost slovenceljnov, da vse verjamejo kar kdo napiše, tko kot ti :)))
Koliko ljudi še vedno igra piramidne igre in se vedno znova opeharjeni, koliko ljudi zaupa na tisoče eurov razni prevarantom, samo zato ker je nekdo obljubil večje obresti… itd…
Tebi malce pameti tudi ne bi škodilo, pa malce matematike tudi ne. he-he-heee
Pred 12 meseci je zapustila prvega partnerja in še isti mesec spoznala sedajnega, z njim že v prvih 14 dneh glih taprav dan sexala, da je zanosila…. ha-ha-haaaa
Pol pa ti nisi resna monika. Praviš, da si že tretjič v resni zvezi, ki zagotovo ni zadnja ha-ha-haaa
to si me pa dobr nasmejala. Te tvoje zveze so vse neresne…saj že sedaj trdiš, da bo tudi še naslednja.
Kar se pa tiče otrok. Ti se kar tolaži, da si svobodna kot ptička na veji, saj ti drugega ne preostane.
Tale mamica dveh (če je recimo res) če bo dobro vzgajala in malce stisnila pesti sedaj, se ji bo vse obrestovalo in bo recimo v tvojih letih lahko bila prav tako svobodna, kot ptička na veji. :)))
Pri 50-ih bo lahko imela že prisrčne vnuke. Kaj pa ti? Sedaj menjaš dece kot gate, na stara leta pa boš sama ostala brez lastne družine… no enim tud to odgovarja, ali pa jim mora, a ne?
Stara sem 25, pogojno sem vpisana naprej na faks, status sem si lahko podaljšala samo zaradi materinstva. Živimo zgoraj nad mojimi, imamo za silo narejeno stanovanje (preden smo se gor selili, je moj oče že naredil stene, položen je bil parket, okna so nova), prej sem jaz živela v spodnjem štuku. Partner se ne razume z očetom, ker ga nonstop sili v kakšna hišna opravila. Sem sedaj dovolj razložila?