kako prepričati očeta da pride obiskati svojega otroka?
Živjo ima katera kakšen predlog kako očeta prepričati da pride pogledat otroka?
Torej sem samohranilka, oče nima z hčerko nobenih stikov, oz sta se po 5 letih prvič pogovarjala po telefonu, sedaj bi pa rada nekako dosegla da bi jo prišel tudi obiskati, kajti obljubil ji je…naj povem še to da preživnine ne plačuje ker ima s.p. in kao minimalno plačo….
Vsak nasvet mi bo prav prišel….hvala
Če nima sam “želje” po stikih z otrokom, se lahko na glavo postaviš. Žal.
“Naš ati” ima tudi s.p., denarja nič :), stiki pa so, ko je ati fraj in pri mamici ( babici).
In kaj naj? Nič.
No, na tvojem mestu pa bi jaz poklicala očeta otroka in ga spomnila na njegovo obljubo. Boš takoj vedela kaj in kako…..če bo iskal kak izgovor, da ne more, potem že veš dalje.
valentina25!
Tam na drugem forumu sprašuješ kaj storiti glede partnerskega odnosa. Najprej sama sebi odgovori na vprašanja, ki ti jih je zastavil moderator in sprejmi odgovornost, da živiš v nasilnem odnosu. Boš v takem vzgajala hčerko? Pošteno bi bilo tudi na tem forumu pojasniti situacijo, ne pa enosmerno spraševati, kako urediti stik z očetom. Če oče odklanja stike je težko, je pa to njegova odgovornost.
Pa še nekaj: da se ti dogaja nasilje, nisi odgovorna ti, odgovorna si, če ga še nadalje dopuščaš. Premisli v dobro sebe in otroka. Iz tvojega odgovora v formu part. in dr. posv. se mi zdi, da si na pravi poti in le zberi pogum, ter kovčkov ne le parkiraj, temveč jih odnesi ali postavi pred vrata. Drži se!
Lep pozdrav!
Bi jim jaz dala…
Neizvajanje stikov ni kaznivo dejanje in je kao starseva prosta volja, preprecevanje stikov starsa pri katerem otrok zivi pa je kaznivo dejanje – saj pa tudi preprecevanje stikov otroka s starsem pri katerem ne zivi, ima pa pravico otrok do stikov z njim, je preprecevanje stikov in bi moralo biti kaznovano!
Ta zakon pa je tako lustno pristranski in po volji neskrbnim odraslim ljudem, starsem.
Jaz tudi ravno nimam volje da bi izvajala stik z mojimi otroci, grem na dopust za nekaj dni in ne bom imela z njimi stikov, pa ne bom kaznovana ali bilokaj, ker je stik z mojimi otroci moja prosta volja ???? Logicno, ja seveda.
Ce si otrok stikov zeli, oce pa blokira, bi jaz svetovala da se spustis na njegov nivo, se zmenis z dvema iz taksne podnivojske druzbe in greste do oceta. Pa se tam lepo z ocetom pogovoris.
Slapovi, ja tako kot si na drugem forumu zasledila, pač imam več problemov in se zavedam da jih morem rešiti, tako da mi je lažje če tukaj komu kaj povem in mi potem svetujete, tako da najprej se bom lotila rešiti problem z trenutnim fantom, s katerim res nisem srečna, in kjer se dogaja nasilje, potem pa z otrokovim očetom.
NOni tudi jaz sem razmišljala v tej smeri da bi šla jaz do njega in se pogovorila z njim, kajti včasih imam filing ravno po najinih pogovorih da on to pričakuje….vendar potem vseeno se mi po eni strani zdi malo “glupo” kaj bom jaz njemu otroka peljala k on lažje pride in je na njemu da naredi tudi ta korak.
Torej moja situacija ni lepa, ampak vem da sem dovolj močna da to rešim v prid hčerki in sebi, tako da bom lahko spet srečna in seveda hčerka….lep pozdrav vsem in hvala za odgovore in nasvete….
Bravo Valentina 25!
Veseli me, da si življenje vzela v svoje roke, veliko je že to, da se zavedaš situacije. Svetujem ti, da se pogovoriš z obema partnerjema, vendar ne zato, da boš nekomu ustregla, pač pa zato, ker moraš ti postaviti meje in odločati zase in za otroka. Predno pa se podaš v pogovor, pa moraš vedeti, da vsak izhod iz nasilja (lahko ali žal) pomeni trenutno še hujšo situacijo, ali celo še več nasilja, enostavno zato, ker nasilnež dobi signal, da tako več ne bo šlo. Lahko, da te je trenutno strah in ne veš kaj najprej storiti. Vendar naj te strah ne ustavi, saj je strah normalni sestavni del poti, ki jo predstavlja izhod iz nasilja. Če sama ne boš zmogla, bi bilo morda pametno, da predno stopiš v pogovor, najprej pregledaš strani Društva SOS in Društva za nenasilno komunikacijo in upoštevaš nasvete, ki bi jih morebitna njegova reakcija na pogovor lahko sprožila (npr. pripravi si ključe, nekaj denarja, perilo, dokumente), da se lahko varno umakneš. Nenazdanje vedno lahko pokličeš policijo in če boš stala za tem, ni dvoma, da se ti ne bi uspelo izvleči iz primeža nasilja. Javi se – vsaka pot iz nasilja je pogumno dejanje.
Pogumno in srečno!
Tako je, in se mi zdi neummno da bi se morala jaz umikati njemu iz stanovanja pa še z otrokom, če se bo še enkrat nasilno obnašal bom poklicala policijo in naj ga izselijo al kako?
zdej sem imela par dni mir, ampak je spet pisal od hčerke pravi oče in je to videl in je spet ljubosumen, ne vem kaj…tko da upam da se to čim prej reši in da imam lahko končno mir….in lahko spet zaživim kot hočem jaz.
Ponovno pozdravljena!
Verjamem, da se ti zdi neumno, da bi ravno ti morala zapuščati bivališče. Vendar pomisli; morda se enkrat zadeva zate ne bo dobro končala in bo nasilje dobilo hujše posledice. Če se sam ne bo izselil in bo “norel” MORAŠ poklicati policijo, ki mora in tudi najverjetneje bo ukrepala v smislu izreka prepovedi približevanja. Prepoved se nanaša na to, da mora kršitelj zapustiti bivališče, izročiti ključe in sploh upoštevati določbe iz tega zakona (upoštevajo se tudi komunikacijska sredstva, mobitel, SMS, internet in drugo). Tudi, če se zdi utopično, verjemi, da takšen ukrep pomaga in da ko boš sama s hčerko v miru razmisliš nadaljnje korake. Nadalje ti ostaja še varna hiša. Res je krivično, da se “moraš” TI umikati; morda pa se ti z zgornjimi ukrepi predvsem zviša meja, kaj je zate še sprejemljivo in vztrajaj, da partnerja “odpeljejo”.
Javi se in pogumno.
Tako je….v glavnem se sedaj kregava samo še zaradi otrokovega očeta, da kaj ima za klicat če ne misli plačevat, da ga jaz branim itd….vse bolj je glede tega ljubosumen in jezen…to me vedno bolj spravlja ob živce ker je tako ljubosumen, in mu želim povedati na lep način da ne vidim več smisla da bi skupaj živela, ampak je nekakšen strah prosoten da ne bo želel na miren način to rešit….in da bo še naprej želel živeti tukaj, čeprav je že prejšni teden pakiral in želel oditi a se je premislil….
Ja, tudi ljubosumje in strah gresta z roko v roki pri obvladovanju svojega (in tujega) življenja. Dokler te bo strah, te bo partner obvladoval, pa tudi če ni prisotnega fizičnega nasilja. Ali si vesela drobtinic v smislu: “Ja saj je v redu, saj me ni udaril, lahko bi bilo še slabše….” Ni to zagovarjanje njegovega obnašanja? Tudi to verjamem, da je težko, ker se lahko zgodi, da ti kar naenkrat življenje brez takšnega partnerja, kot ga imaš ne bo več ustrezalo. Ampak pomisli na hčerko; več jih boš lahko dala če boš mirna. Dokler te meje v sebi ne dosežeš, se žal ne bo nič spremenilo, verjemi pa, da se da. Kaj si želiš, kaj želiš dati hčerki? Poskusi prepustiti stike pravega očeta in hčerke njenemu očetu, saj verjetno tudi hčerki ni lahko, ker čuti tvoj strah, kaj bo rekel tvoj novi partner, če se bo hči videvala s pravim očetom. Jaz s takim strahom ne bi želela živeti. Resnično ti želim, da najdeš moč za ureditev vsega tega.
Pozdravljena!
a ta novi pri tebi živi? Na tvoje stroške?
Ni čudno, da te skuša v šahu (strahu) držati, če ma pa sex in gospodinjo zastonj.
Takle po domače povedano mu razloži, da je od vsega začetka vedel, da je jemlje “kravo s teletom” in da tukaj obstaja preteklost.
Če se ga pa ti bojiš, pa res ne vidim zakaj vztrajaš v takšni zvezi.
K72
Ne midva sva v najemnem stanovanju, torej pogodba je na njega pisana, v njej pa piše da lahko jaz in moja hčerka notri bivamo, on sicer ima službo ampak dobi tolko kot jaz socialo+otroške dodatke. On plačuje položnice, jaz najemnino 250€, drugo gre za hrano….Kar se pa sexa tiče, ga pa nima, ker ga sam noče…in že 3 mesece spim pri hčerki v sobi, to pa zato ker prvič ko je bil nasilen se mi je čist zameril….tisto kar se pa zgodi 1na mesec v postelji pa niit ne morem rečt da je sex….
Včeraj sva se spet začela glede tega pogovarjat in seveda on vedno eno in isto lapa, ja ni pospravljeno, ni to ni uno, ne vem kaj pričakuje od mene da bom obrnila streho na glavo, vedno je lepo pospravljeno, kdaj pa kdaj da so kakšene cote nametane, ampak ko itak ker ko jih pobereš iz stojala jih je treba zložit itd….tko v glavnem potem sem jaz tupasta, bolana v glavo ko povem kako pa kaj….da se bo čim prej odselil…mah tolaži se s svojimi butastimi izgovori.
jaz bi že šla od njega stran, ampak mama me noče, oče živi s žensko v Trbovlju, stanovanje se ne dobi v kočevju kar tako, sploh če nimaš službe, hčerka je začela hodit v 1 razred, in tukaj v tem stanovanju mi je zelo lepo…in zakaj bi se jaz umikala nasilnežu?
in danes je takšen dan ko sem imela dovolj, poklicala sem policijo, prišli so, tako da sem šla podat prijavo, jutri grem še na socialno, kjer vem da mi bodo pomagali….seveda on je vso krivdo name vrgel pred policaji, kar je razumljivo za nasilneže in pravi da se on ne bo nikamor odmikal….iz principa…naj grem jaz in tako naprej….bom vidla kaj mi bodo jutri na socialni povedali…mogoče je kje kakšno stanovanje, da se umaknem….
Sedaj si dokončno naredila črto, kar je zagotovo velika poteza. Jutri na socialni povej, kot si tukaj – pozanimaj se tudi,kako je (četudi zaradi nasilja), če ti zapustiš stanovanje, saj žal ni redko, da nasilnež doseže zase udobje, za žrtev pa… Torej, tvoj naslednji korak je, kje biti, ali si s partnerjem opravila, kaj želiš zase in otroka. Če le moreš si poišči pomoč tudi za primer morebitne izrečene in z njegove strani kršene prepovedi približevanja. Morda bi razmislila tudi, na koga se lahko obrneš (znanci, prijatelji, sosedje, sorodniki…, telefon). Ob morebitnih dvomih, negotovosti, se javi. Pogumno naprej, saj s tem kažeš tudi hčerki, da je pot iz nasilja mogoča.
Lep pozdrav
Saj ni besed. Katastrofa.
Pa kaj nimas nekih misicastih prijateljev, da ga malo vzamejo pod lupo?
Meni si to moj ne bi upal delat, mu na kraj pameti ne bi padlo.
Zakaj pa moras ostat tam v Kocevju, to je res nekje Bogu za hrbtom, pojdi vendar ven od tam, kjer imas vec moznosti zaposlitve. Zakaj sploh cepet v tem stanovanju? Socialna naj ti jutri pomaga najt eno stanovanje bilokje v SLO in to je to.
Ja to imam NONI po eni strani prav, zakaj čepet tukaj? Tudi sama si želim oditi stran čimdlje, nekam kjer je več možnosti za zaposlitev in vse ampak nočem da bi bil za hčerko to stres- ponovna selitev pa še v neznano mesto…ker odkar se je rodila smo se že selile od očeta ki je bil nasilen, potem spet nazaj ko je šel on iz stanovanja, pa spet drugam, pa spet nazaj k mami, zdaj pa sem. Vem pa da večno ne more biti tako, morem za hčerko in sebe poiskati neko mesto kjer bomo stalno živele, to pa v podnajemnem stanovanju po moje ne bo možno, že samo zaradi visoke najemnine….Bom se pa tudi jutri pozanima o tem da bi šla recimo v Lj živet….
Sem pa prepričana da s takšnim “moškim” ki je nasilen pa povrhu še pije nočem ostati niti minute več!!! Za hčerko pa samo želim da ne bo doživljala isto kot jaz – nasilja, in da ko odraste si najde poštenega moškega ki jo bo spoštoval predvsem da bo spoštovala sebe….
Hvala vsem za spodbudne besede, že to mi veliko pomeni, ker vem da me nekdo razume, in pomaga z nasveti.
Valentina 25!
Na dobri poti si, pa kjerkoli boš že živela. V spominu mi je zelo ostal stavek, ki sem ga nekje prebrala in gre v smislu tega, da kadarkoli se odločimo za spremembo v življenju (bodisi izhod iz nasilja, nova pot, študij, osebna rast, služba) nikoli ni prepozno in da se je bolje pozno dobro odločiti, kot prenašati negotovost, kakršna je pri tebi vladala do sedaj. Z vsako takšno odločitvijo daješ hčerki zgled, da se da, je pa res, da se bo s posledicami morala spopasti sama. Že sedaj se lahko veliko pogovarjaš o tem (po mojih izkušnjah pri pripovedovanju otrok zelo pomagajo plišaste igrače, ki so lahko v različnih vlogah). Zelo veliko je že to, da ji daš, kar zmoreš in ne na vso silo, tisto, kar bi “po tvojem” morala imeti. Drži se in javi, kaj si opravila.
Pogumno!
Živjo, šla sem na socialno in smo se pač lepo pogovorile, če se tukaj počutim varno, kaj naj naredim, kako, če je kakšna možnost da se v primeru nasilja če on ne bo hotel oditi kam umaknem, če bi bila res kriza da me lahko v varno hišo namestijo. Zdej sem pač doma, on je v službi, potem me bodo poklicali kje sem, ali bom tukaj ostala itd. Torej v primeru da bi bil nasilen naj pokličem policijo da mu dajo prepoved prebliževanja. Jaz pa srčno upam da se bo to čimprej uredilo, vem pa da bom ta čas iskala službo in stanovanje v primeru če no bo hotel oditi, pa mogoče se še najde kakšno cenejše…tako da bi potem lahko sama preživljala sebe in hčerko.
Pa še to, glede na to da želi imeti hčerin oče stike z njo in se pogovarjamo po telefonu, sem ga prosila za pomoč, da naj začne plačevati preživnino, in če se le da čim prej skrbeti za hčerko ker ga ona tudi potrebuje. Upam da bo sam videl da je to prav in da je to njegova odgovornost.