Zakaj jem tudi ko nisem lačna?
Ne vem, zakaj to počnem ampak tudi ko nisem lačna jem. V želodcu čutim da sem sita, čutim napetost, včasih že bolečino, ampak še vedno grem jest. Ni pomembno kaj, glavno da nekaj jem.
Sej drugače me verjetno ne bi motilo, ampak se bojim da je psihično kaj narobe z menoj, glede na to da jem tudi ko me že želodec boli ker je prepoln.
Ko pa začnem jesti pa sploh ne morem nehati.
hmm, maščob definitivno ne (so prisotne tako dobre – npr. oreščki- kot slabe – npr. sladkarije)
beljakovine pa ne vem… na dan pojem nekje 1 povprečen kos mesa, 2 jajci za večerjo ali zajtrk, jogurt za zajtrk ali malico, včasih sir za kosilo, tudi sojo jem včasih ampak nisem prepričana če se to šteje pod beljakovine, ribe in morske izdelke pa redko pa še to le nekatere zaradi alergije.
služba – kjer pretežno sedim, obiski prijateljev in staršev (kjer me spet nahranijo), ogled filma, nakupovanje, … nekaj takega.
Gospodinjskih del ne opravljam ker imamo doma deljeno delo in jaz sem tista ki dela v službi.
Aja, ob nedeljah (če vreme da in če je fant pri volji) grem na pohod (cca. 3,4 ure)
Zanima me če s tem škodujem želodcu in na splošno telesu ko tako jem in če se bom od tega hitreje redila?
Telesna teža je normalna ja, ampak sem se v zadnjih 5 letih nenormalno zredila za 14 kg. (nimam otrok, v obdobju pubertete sem imela 54 kg na 178 cm) zdaj pa ne vem ali so kriva moja leta (26) ali prehrana? Trenutno teža stoji oz. mi niha z razmiku 2 kg.
Ne želim zganjati psihoterapije, ker nisem profi, ampak povem ti svoje mnenje (ki je lahko torej čist napačno). Namen je dober, bom pa direktna. OK?
Po mojem ješ da se tolažiš. Pomiriš. Iz navade. Lahko bi šla takrat na cigaret ali si grizla nohte, isto. Torej, kaj ti manjka? Imaš premalo izzivov, veselja v svojem življenju? Tako se mi je zdelo, ko sem te brala. Iz zapisov kaj počneš bi ti dodala takoj še 30 let, nikakor pa to ni ritem za neko mlado 26letnico, na višku vsega! Polno energije, zanosa, želja, načrtov, aktivnosti. Predvsem načrtov – imaš načrte, imaš cilje? Delaš v smeri teh ciljev? ….
Sem tvoje višine, pa 18 let starejša, pa 25 kil težja. Meni se ne zdi, da si ti pretežka .-))) A da se ne moreš kontrolirati, to pa ni ok. Če bo šlo tako naprej boš na pojačani kilaži. Predlagam ti:
kontroliraj količine hrane in sicer tako, da si pripraviš vse kar misliš pojesti, lepo na krožnik, potem se usedeš in ješ samo in le to kar je gor. In ješ počasi, z užitkom.
planiraj obroke in točno vedi kdaj boš jedla in kaj. Vmes nič.
Začni športati. Ej, 26 let imaš!!! Jaz pri svojih letih vsaj 5x tedensko športam, čez vikend pa še kakšna večja zadeva.
Aktiviraj se tudi drugače. Študij? Zaposli se max. Če ti ni treba gospodinjiti (…) potem aktivno doma delaj nekaj drugega, slikaj ali pa delaj načrt kako boš s svojim fantom nasl. leto šla v Peru.
Kot rečeno, mogoče sem čist mimo usekala, potem pozabi. Mogoče pa ti bo kaj dalo misliti. Lepo se imej!
Med branjem tega zadnjega posta sem se malo zamislila.. se mi zdi da sem se zdaj že bolj umirila, ker sem tudi zgodaj začela uživat življenje 🙂 in zdaj me je pač minilo. Trenutno nimam nekih ciljev, morda kakšna družina ampak to komaj čez par let, ker nas je v družini zelo veliko tako da mi je že status tete dovolj.
Lena sem pa tudi kar precej ja, nikoli nisem bila navajena se gibati, ker sem skoz bila (pre)suha in se mi takrat pač ni zdelo potrebno. Se trudim to popraviti s temi nedeljskimi sprehodi za začetek, počasi pa bom dodajala več 🙂
Ugotovila sem tudi, da ko sonček sije veliko manj jem in sem tudi boljše volje.