Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Brez veze

Brez veze

Danes se je moja malo pohecala iz mano in me po obeh rokah namahala iz koprivo, in učinki pikaste in zatetečene bule na rokah.

Ok ni panike saj sem dec bom pa že potrpel malo srbečice…..

Ko pa pridem domov pa zamašen nos, zatečeno grlo, smrkov, iz nosa mi teče skratka tak kot sredi zime v najhujšem prehladu.

Je možno da je to kakšna alergijska reakcija?

Se je to komu že zgodilo?

Upam, da se samo neslano hecaš.
Če se ne hecaš: ja to je huda alergijska reakcija.

Ne se ne hecam, je čisto res kaj naj naredim je to ful narobe?
Bo samo izginilo ali se lahko poslabša?

OK, če je tole, kar praviš res: zaenkrat se reakcija očitno še ni začela umirjati, kar pomeni, da se lahko še poslabša. Imaš kak antihistaminik pri roki?

Zahvali se otroku, vsaj revme ne boš imel.

Jaz se s koprivo večkrat “bičam” po hrbtu. Nimam problemov z njo. Občutek po tem opravilu je naravnost božanski. Nisem je pa še jedel. Aja, pa v vazo jih dajem v kuhinji in tako muh ni blizu. Koprive, namočene v lambarju pa mi dajo kvalitetno vrtno gnojilo.

Še nekaj zanimivosti:

Kopriva spada v družino koprivovk (Urticaceae). Nekoč se je uporabljala predvsem za splošne čistilne namene, za pospeševanje presnove in izločanje presnovkov in strupenih snovi iz telesa. Kopriva odvaja vodo, učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, zmanjšuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga pri revmatičnih bolečinah. Za pripravo poparkov se uporabljata tako sveža kot tudi suha zel in korenine. Vršičke kopriv lahko uporabimo sveže kot zelenjavo al jih posušimo za pozneje, za poparek ali za pripravo jedi.

Kopriva je bila od nekdaj povezana s številnimi vražami. V starogermanski mitologiji je bila simbol boga strele in še danes jo ponekod v alpskih deželah uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Na Koroškem so jo dekleta na kresni večer osolila; kamor je bil drugo leto nagnjen njen vrh, tja naj bi se dekle kasneje omožilo ali šlo služit.

Pred uvozom bombaža je bila kopriva najpomembnejša vlaknovka v Evropi. V srednjem veku so jo polagali v seč bolnika in iz nje napovedovali izid bolezni: če je ostala zelena, je to pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če se je skrčila, ni bilo upanja za ozdravitev.
Zelo razširjeno je bilo nekoč tudi bičanje po hrbtu s stebli kopriv, vendar z zdravilnim namenom. Bičanje namreč daje nekajurni občutek toplote, kar naj bi pomagalo pri išiasu in lumbagu (bolečinah v križu).

Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede »urere«, kar pomeni skelenje.
Kopriva zraste do višine 50-150 cm in ima plazečo koreniko, ki prezimi. Steblo je štirioglato in pokrito z dlačicami, ki so zgrajene iz ene same celice in imajo debelo celično steno. Cela rastlina, razen mladih listov med marcem in majem, je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Bodice lahko ostanejo v koži dlje časa in povzročajo bolečino ter neugodje od 24 do 36 ur.
Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, na stiku med steblom in listom so zaobljeni ali srčasto oblikovani. Vsak list spremljata dva zalistnika. Cvetovi so ženski ali moški, zelenkasto beli in prilagojeni na opraševanje.
Kopriva cveti od maja do julija.

Raste blizu človeških bivališč v vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagališčih in na ledini. Nabiramo jo od maja do avgusta. Poleg velike koprive obstaja tudi mala kopriva (Urtica urens).

Ali ste vedeli…

■da koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski? Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami.
■da pravijo ljudje, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo in je ne bi vsebovala tudi kopriva?
■da vsebuje kopriva petkrat več kalcija kot kravje mleko?
■da vsebuje tudi magnezij, železo, beta karoten in vitamin C, karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine, klorofil…?
■da kopriva dobro uspeva na tleh, ki vsebujejo veliko nitratov in potem le-te pretvarja v aminokisline?
■da mrtva kopriva nima z malo in veliko koprivo nič skupnega, druži jih le ime, ki temelji na podobnih listih?
■da preveč jedi s koprivami ali prepogosto uživanje učinkuje odvajalno?

In pa:

Kopriva – nadvse zdravilna rastlina
Kopriva je vsesplošno zdravilna rastlina. Pri njej je zdravilo vse – od korenin, preko stebla in listov, do cvetov. Že v davnini je uživala velik ugled. Seme vsebuje beljakovine, sluzi, maščobna ol…

Zelene dele koprive uporabljamo za pridelovanje svežega soka in posušene za čaj, ki spodbuja presnovo, žene na vodo, čisti kri in ledvice, priporočajo ga tudi pri artritisu, revmatičnih boleznih sklepov in mišic. Rastlinski hormoni spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika. Najpomembnejši učinek pa je diuretičen, kar izkoriščamo pri težavah s putiko, ledvičnimi kamni in peskom. Najmočnejši učinek ima sveži sok, ki spodbuja odvajanje urina, pripomore k znižanju telesne teže in previsokega krvnega tlaka.

S koprivnim čajem hitro odpravimo pomladno utrujenost in pobitost, kar ugodno vpliva na razmnoževanje rdečih krvnih telesc. Koprivni čaj znižuje količino sladkorja v krvi. Zelo uporaben je koprivni čaj za grgranje pri vneti ustni votlini, angini na aftah. Alkoholni izvleček iz kopriv uporabljamo pri izpadanju las in proti prhljaju.

Rastlinski hormoni koprivnih korenin ugodno vplivajo na začetno stanje povečane prostate, tako da se zmanjša koncentracija globulina, ki veže nase spolne hormone.

V starosti se zmanjša v človeškem telesu količina železa. Pojavita se utrujenost in izčrpanost, človek se počuti star in manj sposoben. V tem primeru uporabimo svežo koprivo, polno železa. Pomaga nam prebroditi največje težave. Po kuri s koprivami se telesno razmeroma hitro počutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji videz je boljši. Pri vodeniki pomaga kopriva z odvajanjem vode. Pomaga pri težkih obolenjih krvi, posebej še pri levkemijah. Ublaži tudi alergene bolezni, posebej še seneni nahod.

>>>Neki zdravnik je nekoč napisal, da sodi kopriva med najbolj zdravilne rastline, ki jih imamo – Žal ve to le malo ljudi

ah pol pa ni panike počakam da mine, naslednjič pa po pameti

antihistaminika pa nimam kaj pa sploh je to?

New Report

Close