Huda demenca
Doma imamo tasta starega dobrih 80 let .Vedno je bil zdrav,deloven.Znaki demence so se začeli pojavljati leto nazaj-pozabljanje ključev,kje so shranjeni predmeti…nismo se obremenjevli in ga kregali,bil je pokreten še vedno zelo delaven sploh na vrtu.Na pomlad pa je postal naenkrat begav ,trdil da smo ne ve kje in pri kom,zjutraj je vsaj 3x na teden pojasnjeval da je ravno prišel iz Ljubljane…takrat smo ga odpeljali k zdravniku.Diagnoza alzheimerjeva demenca,oče je dobil zdravila ,nekaj mesecev je bil zelo vredu -brez blodenj,lepo se je pogovarjal,razumel.Kmalu za tem ga je kap ,na začetku je bil nepokreten po 14 dneh je vstal ,naredil par korakov in kmalu prehodil 100m zunaj.Sedaj pa je iz dneva v dan bolj čuden,čez dan bi samo spal,če napeljemo pogovor še nekaj vmes govori-nepovezano,sam pa ne zna več stavka,prehodi največ 5 m,zelo malo poje,za delo se ne zanima-prej me je vedno vprašal kaj počnemo-ima napade agresije v katerih ima blodnje o stvareh izpred 10 let.Skratka postal je oseba ,ki ne ve več kje je,uporablja plenice,iz hiše ne stopi več saj ne more,ga noge ne držijo,zanaša ga,povsem je odvisen od nas,ponoči redko spi….Rabim pogovor oz. par besed ,če je tukaj kdo ,ki ima doma tako osebo kako recimo pri vas naprewduje demenca in kako vse skupaj psihično prenesete,berem forume o demenci ampak navajajo da napreduje počasi pri nas mislim da je že 2 ali začetek 3 stadija ….in to v času 3 mesecev.Hvala .
Pozdravljena…
Demenca, kljub, da se jo z zdravili zavira, pri nekaterih zelo hitro in vidno napreduje žal.
Z njim se čim več ukvarjajte, poudarjajte kateri dan je, kateri letni čas je, spodbujajte ga, da si sam umije roke, počese oz opravlja dnevna opravila, ki jih lahko. Če pa vidite, da ni na volji, ga nikar ne silite zaradi te agresivnosti.
Danes je oče začuda še kar vredu,bojim pa se večera ,noče v posteljo,,vse stran podi,noče se umiti….ker se pri njegovem varstvu izmenjujemo se morem kar malo skriti če me ne vidi,ker me ima noro rad im me samo kliče,eh ja kaj bi dala da bi mene kdaj stran podil,hihi.Včasih opazim da je oče še najmanjši problem,,,moti me komentiranje okolice da kako bo hudo ,da tega pa ne bomo zmogli,saj vem da je hudo ,že sedaj rabi stalni nadzor.Komaj se malo razvedrim že te eden potolče z negativnostjo,,,,da bi ga kdo malo popazil aja to pa ne.
Ojla!
Ljudje z demenco se pogosto še dobro spominjajo časov pred leti, nikakor pa ne vejo, kaj se je zgodilo danes. Zato je zanje zelo dobro, da njihovo okolje ostane isto kot je bilo pred leti – ista soba, ista oprema, iste zavese, iste navade, isti opravki, isti ljudje. Se kar preselijo v preteklost, tega se še spominjajo in v tem se dobro počutijo. Zato jim je dobro ustvariti iluzujo, da je vse kot je bilo. Slabo prenašajo spremembe, šoke,…Tudi govorijo samo o ljudeh in stvareh, dogodkih, ki so nekdaj bili. Vsemu temu je najboljše potrjevati. Če jim začnemo razlagati, kaj je danes drugače, kdo je umrl, kdo se je odselil, kdo se je poročil, kaj se je novega zgodilo, so čisto izgubljeni. Če se jim prilagodimo, jim olajšamo zadnja leta. Je pa naporno.
Dementnih se tudi nič ne sprašuje, ker se jim res ne sanja, kaj so jedli za kosilo ali kateri datum je danes. Vprašanja jih čisto zmedejo in spravijo iz tira.
Veliko poguma in vztrajnosti želim!
Seveda, da se dementne sprašuje pa tudi spodbuja, kateri dan je danes, mesec, letni čas…s tem se zavira dementnost, ustaviti se je ne da. Povedat mu kaj je danes delal…
Vsaki dan, lahko tudi večkrat mu povej, kateri dan je, kateri mesec je…Ko ga hočeš ogovoriti, ne mu to delat za hrbtom, stopi pred njega, da te on vidi in ga nato ogovori.
Včasih bodo dnevi zelo hudi, morate se zavedat, da on to ne počne zanalašč. Ko demenca napreduje se zgodi tudi, da ne bo vedel kaj je delal pred 3 min. Delajte vaje za ohranjanje spomina – obvezno.
avtor licorice imate prav,če očeta kdo obremenjuje z recimo da se je ta ponesrečil ali da je kdo kam šel ,ali umrl potem se zmede oz. vse pomeša.Ja z dementno osebo je treba nežno ravnati.Midva obujava spomine njegovih mladih let,otroštva,joj kako vse ve.Pozabi pa ,
da je recimo jedel pred 10 min in potarna da danes pa ni še nič jedel.
Eh komaj čakam da bo imel pregled pri zdravniku specialistu da vidim še njihovo mnenje in kakšna je sedaj diagnoza.
MIŠka hvala vam za lepe besede.Ta forum pogledam vsak dan in preberem ,če mi je kdo kaj napisal in da kaj novega izvem.
HEVKA, mene je ganilo dejstvo, da si ti eno hudo prijazno in razumevajoče bitje (srečen mož, da te ima) da tako lepo skrbiš za tasta (eni še za očeta ne), res lepo od tebe.Želim ti vse najlepše v življenju, tvojemu tastu pa mirno zadnje obdobje njegovega življenja-ob tebi bo prav gotovo znosnejše, res srečen tast, da te ima !!!!!!!
jozze hvala,
Mislim ,da res nisem hudobna hihi,pa saj me že moji starši tega niso učili,moja mami je tudi tako kul ženska-res.Tast pa mislim da je srečen saj ko me vidi se samo smeji.Sprejel me je že leta nazaj ,pa saj sva se tud skregala ,ampak samo za par dni.Tast je star in je seveda tko da je prišla bolezen,samo srečna sem lahko da imam zdrave otroke on pa vnuke in ni sam.
Grozljivo je, ko nekdo, ki ti je bil cel lajf avtoriteta, postane tako nebogljen.Govora je o moji stari mami. Starost čez 80, diagnoza: huda demenca.Posledično nastanitev v domu za starostnike, občasno v bolnišnici..Stanje se je tako spremenilo v zadnjih nekaj letih, 5-6 let nazaj je bila čist ok.
Celo življenje je bila stroga, resna inteletualka,redoljubna, vsi smo se je bali in hodili po prstih okoli nje.Vedno sem jo imel rad, a obenem sem se je bal.Grozen je občutek, ko vidiš, da je nekdo, ki ti je bil avtoriteta in nekakšna opora, tako ugaša, je nebogljena, zanjo je treba skrbeti, kot za otroka in približno na tak način tudi komuniciramo z njo…
lp pozdravljeni ce vas zanima karsen nasvet o demenci ali kako skrbeti za tako osebo se lahko oglasite na moj mail: [email protected]
lp in srecno!