Partnerska in družinska posvetovalnica

Odgovarjajo: Jana Lavtizar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka • Jerneja Dimec Bratina, specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka • dr. Sabina Jurič Šenk, univ. dipl. psih. • mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt

zakonska zveza - izvenzakonska skupnost

Default avatar
Katere so sploh razlike v pravicah, obveznostih,... če si v zakonski zvezi oz. v izvenzakonski skupnosti? Govorim o tem, da dlje časa živiš na istem naslovu skupaj npr. 10+ let...

Je kakšna bistvena razlika? Pa recimo pri dedovanju?

Saj vem, da nekomu poroka ogromno pomeni, drugim pač ne - ampak kaj je (poleg čustvenega področja) največji + za poroko?

Samo razmišljam...

Lepo prosim za kakšno vaše mnenje. Hvala.
Default avatar
Ni čist nobene razlike. Če bo tule kdo drugače pametoval (kar najbrž bo), vse piše v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (tako nekako je naslov), ki se ga seveda najde na internetu.
Default avatar
ni razlike. Izvenzakonska zveza je že desetletja v vsem izenačena z zakonsko zvezo. edino pri dohodnini mora IZ zveza trajat dlje, da lahko partnerja upoštevaš kot olajšavo, medtem, ko je pri poroki to avtomatsko.
Default avatar
Nista čisto enaki.
Če živiš v izvenzakonski mora moški novorojenčka priznati, v zakonu se privzame, da je mož otrokov oče.
Pri dedovanju oz. pri vsakem pravnem poslu je treba dokazovati, da živiš v izvenzakonski skupnosti.
Default avatar
[quote=""danes slaba""]
Nista čisto enaki.
Če živiš v izvenzakonski mora moški novorojenčka priznati, v zakonu se privzame, da je mož otrokov oče.
Pri dedovanju oz. pri vsakem pravnem poslu je treba dokazovati, da živiš v izvenzakonski skupnosti.[/quote]
je treba dokazovati iz zvezo tudi, če si prijavljen na istem naslovu in imaš skupno gospodinjstvo?
Default avatar
Sem že desetletna koruznica, pa je bila doslej edina razlika v tem, da je moral partner priznati dva otroka.

Za dedovanje pa ne bi vedela. :)
Default avatar
[quote=""prosim, razsvetlite me :)""]
ampak kaj je (poleg čustvenega področja) največji + za poroko?
[/quote]

Kaj točno pa ima poroka s čustvenim področjem veze?
Default avatar
nadine je napisal/a:
je treba dokazovati iz zvezo tudi, če si prijavljen na istem naslovu in imaš skupno gospodinjstvo?[/quote]

Jaz sem svojega partnerja uveljavljala kot vzdrževanega družinskega člana pri dohodnini, ko je bil nekaj mesecev brez službe, in ni nihče zahteval od mene kakšnih posebnih dokazov. Je bil dovolj isti naslov.
Enako tud znanka pri dedovanju ni rabila nič posebej dokazovat.
Default avatar
moram rečt, da edino, kar je bilo do sedaj "Izvenserijsko" zaradi izvenzakonske skupnosti je bilo, da je moral mož "priznat" dva otroka - pri vsem ostalem (prodaja, nakup nepremičnine, prepis avtomobila, prijava skupnega gospodinjstva, urejanje stvari v zvezi z otroki, ki imajo njegov priimek ipd) pa ni bilo nikoli treba nič dokazovati oz. rihtati dodatnih papirjev
Default avatar
V teoriji ni razlike, ampak šele takrat, ko imaš dokazano, da izvenzakonska skupnost sploh obstaja. Predvsem to vsakokratno dokazovanje obstoja izvenzakonske skupnosti (in to za vsak namen posebej) je po mojem mnenju bistvena razlika. Ko imaš enkrat poročni list, je vseeno, na katerem naslovu je prijavljen kdo od partnerjev, dokler ga nimaš, pa je to hudičevo pomembno, recimo. Seveda samo prijava na istem naslovu in skupno gospodinjstvo nikakor nista sama po sebi dovolj za priznanje izvenzakonske skupnosti. V istem gospodinjstvu in na istem naslovu lahko živita na primer ti in fant od tvoje sestre, pa zato še nista izvenzakonska partnerja.

Predvsem so lahko problemi z dokazovanjem obstoja ali neobstoja izvenzakonske skupnosti v primeru dedovanja. Se je že zgodilo, da se je na dedni obravnavi za pokojno mamo pred osuplimi otroci pojavil moški, ki je trdil, da sta bila s pokojnico izvenzakonska partnerja in je želel nastopiti kot eden od dedičev. S sabo je privedel še dva pajdaša za priči, da je skupnost res obstajala. Pa čeprav sta s pokojno gospo šla samo parkrat skupaj na izlet in je ene parkrat pri njej prespal. Obratno pa se tudi lahko zgodi, da žlahta kakšni koruznici na dedni obravnavi poskuša preprečiti dedovanje, pa čeprav se ima ženska pravzaprav za vdovo. Ljudje imajo s sorodniki vse mogoče odnose in včasih šele po pogrebu pride vse najslabše na dan. Ali pa se je že zgodilo, da sta na dedovanje prišli kar dve, ki sta se obe imeli za izvenzakonski partnerici. Če bi bila katera od njiju s pokojnikom poročena, potem takih zapletov ne bi bilo. Ker ljubica poročenega moškega, pa čeprav desetletja živita skupaj, ne more imeti statusa njegove izvenzakonske partnerice.

Midva z mojim dragim sicer že 4 leta živiva na koruzi, a sva zadnje čase vseeno začela nekaj razmišljati o poroki. Predvsem zaradi tega, ker poročni obred razumeva kot ceremonial, kjer se pred predstavnikom družbe, v kateri živiva (se pravi matičarjem) in pred ljudmi, ki so nama najbližji, zaveževa za tisto, za kar se pač v poročni zaobljubi zavežeš. Ker potem najina skupnost ni več samo najina zasebna zadeva in nekaj, kar je treba stalno za vsak namen posebej pred družbo in državo izpričevati in dokazovati, ampak s poroko postane uradno družbeno priznana. So pa seveda še določene praktične zadeve: po poroki lahko enostavno rečem 'moj mož', zdaj pa tega termina običajno ne uporabljam, ker sem zelo natančna oseba:)
Default avatar
Ej, ti "s koruze", a mi lahko poveš, v kakšnem primeru in kako je treba dokazovat obstoj zunajzakonske skupnosti? Smo ti navedli zgoraj kar nekaj primerov, ko ni treba nič dokazovat. Vključno z dedovanjem. Ker večina partnerjev (vsaj kar jih jaz poznam), poročenih in neporočenih, živi in je tud stalno prijavljena na skupnem naslovu. In očitno je to zadosten dokaz za zunajzakonsko skupnost. Če pa seveda partnerja nimata skupnega naslova (iz kakršnegakoli razloga že), je pa res najbrž treba kako drugače dokazat zunajzakonsko skupnost.

Aja, pa še to: ljubica poročenega moškega res ne more imet statusa zunajzakonske partnerice, kljub desetletjem skupnega življenja, iz preprostega razloga, ker moški ne more imet žene pa še zunajzakonske partnerice. Bi bla to že neke vrste bigamija.

In še to: jaz o mojem partnerju po skoraj 20 letih zveze tud govorim kot o svojem možu, ker to tudi je, žeprav ne "uradno požegnan". Kaj pa koga briga, če sva poročena al ne.
Default avatar
[quote=""s koruze""]

Ker potem najina skupnost ni več samo najina zasebna zadeva in nekaj, kar je treba stalno za vsak namen posebej pred družbo in državo izpričevati in dokazovati, ampak s poroko postane uradno družbeno priznana.

[/quote]

Midva sva skupaj izključno zaradi naju dveh samih in najina zveza je samo najina zasebna zadeva (in bi seveda to bila tudi, če bi se poročila). In vsi, ki naju poznajo, naju pač jemljejo kot par in nama ni treba nikomur nič dokazovati in potrjevati. Tud nimam nobene želje, da bi najina zveza bila "uradno družbeno priznana".
Kar je pa uradnih zadev, zadošča, da imava skupen naslov, nihče ni nikoli od naju terjal kakršnih koli drugih priznanj in dokazov.
Default avatar
Yo_ je napisal/a:
Kaj točno pa ima poroka s čustvenim področjem veze?[/quote]

zame ogromno, predvsem cekvena. Ampak tega vsak ne razume, kakor vsak ne vidi romantike v cvetlicah, ki ti jih prinese partner.
Default avatar
[quote=""ni razlike""]
Ej, ti "s koruze", a mi lahko poveš, v kakšnem primeru in kako je treba dokazovat obstoj zunajzakonske skupnosti? Smo ti navedli zgoraj kar nekaj primerov, ko ni treba nič dokazovat. Vključno z dedovanjem. Ker večina partnerjev (vsaj kar jih jaz poznam), poročenih in neporočenih, živi in je tud stalno prijavljena na skupnem naslovu. In očitno je to zadosten dokaz za zunajzakonsko skupnost. Če pa seveda partnerja nimata skupnega naslova (iz kakršnegakoli razloga že), je pa res najbrž treba kako drugače dokazat zunajzakonsko skupnost.

Aja, pa še to: ljubica poročenega moškega res ne more imet statusa zunajzakonske partnerice, kljub desetletjem skupnega življenja, iz preprostega razloga, ker moški ne more imet žene pa še zunajzakonske partnerice. Bi bla to že neke vrste bigamija.

In še to: jaz o mojem partnerju po skoraj 20 letih zveze tud govorim kot o svojem možu, ker to tudi je, žeprav ne "uradno požegnan". Kaj pa koga briga, če sva poročena al ne.[/quote]

saj ti je napisala v kakšnih primerih
recimo, ko začne žlahta delat probleme.
pozabljate, da ne govorimo o 30 letni izvenzakonski zvezi (tu nihče ne bo delal problemov, ker si enostavno ne bo upal), ampak mogoče dve letni izvenzakonski zvezi pred smrtjo enega od partnerjev.
Default avatar
Zakaj pa ni vseeno ali si lastnik stanovanja ali pa ga imaš samo v najemu ?????. Popolnoma isto je pri relaciji ali si poročen ali pa samo koruznik.
Default avatar
[quote=""kok ste eni brihtni""]
Zakaj pa ni vseeno ali si lastnik stanovanja ali pa ga imaš samo v najemu ?????. Popolnoma isto je pri relaciji ali si poročen ali pa samo koruznik.[/quote]

a res???
ti pa imaš logiko.
Default avatar
pojasnilo... je napisal/a:
saj ti je napisala v kakšnih primerih
recimo, ko začne žlahta delat probleme.
pozabljate, da ne govorimo o 30 letni izvenzakonski zvezi (tu nihče ne bo delal problemov, ker si enostavno ne bo upal), ampak mogoče dve letni izvenzakonski zvezi pred smrtjo enega od partnerjev.[/quote]

Ja, primere je dala pa same take, ko ni bilo skupnega bivališča.
Default avatar
Moj oče je cca. 20 let (fizično) živel s partnerko, pa nikoli nista bila prijavljena na istem naslovu. Ko je umrla je oče dedoval po njej. Je pa res, da se nihče od njenih sorodnikov ni spomnil, da bi to zvezo negiral.
Me pa zanima, če kdo ve, kakšen je minimalni čas, da dva živita v izvenzakonski zvezi na skupnem naslovu, da lahko dedujete po umrlem partnerju.
Default avatar
[quote=""kok ste eni brihtni""]
Zakaj pa ni vseeno ali si lastnik stanovanja ali pa ga imaš samo v najemu ?????. Popolnoma isto je pri relaciji ali si poročen ali pa samo koruznik.[/quote]

A to pol pomeni, da če si poročen, si lastnik partnerja, če si koruznik, ga imaš pa sam v najemu, al kako je bla mišljena ta primerjava???
Default avatar
Vajalur je napisal/a:
12. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih:
Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.

Torej, minimalni čas ni določen. Dalj časa trajajoča življenjska skupnost ...

Moderatorji

Jana Lavtizar , spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka
JanaLavtizar
Jerneja Dimec Bratina , specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka
JernejaDimecBratina
dr. Sabina Jurič Šenk , univ. dipl. psih.
Sabina_JuricSenk
mag. Uroš Drčić , transakcijski analitik - psihoterapevt
Uroš Drčić