Pozdravljeni,
sem nova na tem forumu, vendar kljub temu verjamem, da bom dobila kakšen pameten nasvet.

Poročena sva 20 let in imava dva najstniška otroka. Mož je pred nekaj meseci ostal brez službe, od takrat je doma, nove zaposlitve si (še) ne išče – pravi da je zato še čas (!). Vsak dan, ko se vrnem iz službe, ga najdem doma opitega. Odkrila sem, kam skriva pijačo, bolje rečeno prazne pločevinke in steklenice – vsak dan se tam pojavi nekaj novih praznih pločevink od piva in ena do dve prazni steklenici vina. Ko ga vprašam, kaj je pil, mi ponavadi odvrne da ni nič pil in zakaj ga to sprašujem. Ko mu dogovorim, da pred menoj ne more skriti pijanosti, molči. Rada bi temu naredila konec, saj se mi zdi, da pije iz dolgčasa. Pogosto odide tudi k mami, kjer ravno tako pije, saj sta oba podvržena temu. V moževi družini je od nekdaj veljalo mnenje, da popolnoma trezen človek, sploh ni pravi človek in da mora biti malo v rožicah. Za njih je to normalno, zame pa ni. Prav tako se mi dozdeva, da je moj mož prizadet zaradi izgube službe in da hodi po tolažbo k svoji mami, čeprav mu ta ne zna kaj dosti svetovati oz. raje iz sinka naredi še večjega reveža, ki se nato smili sam sebi in seveda tudi njej. In ta ‘kruta usoda’ je elegantno opravičilo za alkoholizem.
Včasih me ima, da bi ga enostavno postavila pred vrata, pa se bojim, kako bi to vplivalo nanj, saj vem, da me ima rad in da si ne predstavlja življenja brez mene in brez otrok. Po eni strani bi temu njegovemu početju rada čim prej naredila konec in ga odslovila, po drugi strani pa me je strah negativnih posledic.

prosim svetujte mi, kaj naj naredim.

Zlata ribica, nisem strokovnjak, ampak nekaj mi je prišlo na misel ob prebiranju tvoje zgodbe.

Občutek imam, kot da med vama teže igra “mačka z mišjo” ali pa nekakšna skrivalnica, kjer je on na begu, ti pa ga moraš uloviti.
Iz izkušenj gotovo več, da se mora človek kar potruditi, da nekoga ujame. In ko ga ujame, je on na begu. Problem nastane, ko nekdo hitro teče. Takšnega je težko ujeti. Tudi zvijača ne pomaga vedno. In pri tistemu, ki pogosto in rad pije – pri alkoholiku je tako, da teče zelo hitro. Prav tako pa pozna tudi zvijače bližnjih. Zato “uloviti” alkoholika, ga ustaviti za dlje časa je zelo težko, da ne rečem skoraj nemogoče.

Če razmišljam naprej v prispodobi in v tej igri “lova”….

Edini način, da zmaga tvoja želja je, da spremeniš pravila. In to korenito. Tako mu ne bo jasno, kaj ga je zadelo in pri čem je.
Eno je, da dobi ultimat – igre konec ali pa da se začne igrati tako, da bo tudi on kdaj letel za tabo in si želel, da on tebe ujame.
Ljudje, ki posegajo po alkoholu so kot majhni otroci. In očitno tvoj je, če še sedaj hodi k mami po tolažbo. Zato je skrajni čas, da mu pokažeš, da si odrasla ženska, ki ne misli posvetiti življenja razmišljanju o tem, a bo danes opit ali ne.

Postavitev pred vrata je krut način, ampak kot pravijo strokovnjaki za zasvojenosti, je pogosto edini delujoči.
Če obstaja ljubezen med vama in če se tebi zdi njegov način življenja nesprejemljiv, se bo situacija zagotovo spremenila. Če pa ti ne boš našla moči … vedi, da on jo skoraj gotovo ne bo.

Najlažje bi bilo imeti čarobno paličico …

Mi lahko povemo svoja mnenja, ampak saj veš… na koncu se boš ti odločila in vse morala narediti sama.
“Odločiti se” je verjetno nekaj najtežjega v življenju, ker človek ne ve, kako se bo izšlo in kakšne bodo posledice. Zato ljudje tudi oklevamo. Ne samo ti, vsi bi lahko marsikaj spremenili, ampak nas je strah.
Zato je morda en dober način, kadar ne veš, kako bi se odločil, da si postaviš vprašanje: “Če bi bil danes moj zadnji dan na tem svetu, bi si želel, da bi to stvar in svoje življenje ustvaril drugače?”
Dejstvo je, da bo prišel trenutek, ko se bomo vprašali, smo ravnali prav? In kaj bomo takrat rekli? Bomo obžalovali? Bomo hvaležni?

Zlataribica, nič ne bo narobe, če še malo počakaš. Ampak čakaj aktivno in gradi svoje življenje v smer, ki jo želiš in predstavlja tvoj ideal.

Mi smo s tabo. Vsak izmed nas v nekem trenutku svojega življenja in eni obliki kaše 🙂 , kot si sedaj ti. Zato pa smo tukaj, da si pomagamo, kakšno besedo izmenjamo in na koncu se vse dobro izteče. Tudi tokrat se bo.

Andreja,
hvala za vzpodbudne besede; tudi to, da veš, da je nekdo (pa čeprav ga osebno ne poznaš) na tvoji strani in da mu ni vseeno, pomaga in tolaži. Včasih se mi življenje prav gnusi – tudi mož, sploh pa njegovo početje. Pogosto si želim, da bi mu v pol prazno steklenico vina vlila kis, da bi se mu uprlo med goltanjem, vendar vem, da bi tako izvedel, da sem odkrila njegovo skrivališče, in bi si našel drugo. Tako zdaj vsaj približno vem, kaj in koliko spije.
Zdaj vem, kakšen bo moj naslednji korak. Res mu bom postavila ultimat – ob prvem požirku alkohola lahko spakira stvari in se vrne domov – k mami. Le počakati moram toliko, da se vsaj približno strezni :(. Tako res ne gre več naprej.
Kako si včasih želim iti ven, pa me vse mine, ko vidim, da je spet pil. Sama pa ne morem, ker potem še dolgo kuha mulo, češ kje in s kom si pa bila in zakaj mi nisi rekla naj grem s tabo … Uh, kako mi gre to na živce. Ob takih trenutkih si še toliko bolj želim ob sebi nekoga treznega, z močno voljo, človeka, ki bi me razumel in me varoval; v njem pa tega ne najdem več.

Lp,
Zlata ribica

Včasih me ima, da bi ga enostavno postavila pred vrata, pa se bojim, kako bi to vplivalo nanj, saj vem, da me ima rad in da si ne predstavlja življenja brez mene in brez otrok

S tem stavkom je nekaj močno narobe. Nisi mati Tereza, ki bi bila dolžna poskrbeti za kogarkoli, ki se mu ne da poskrbeti zase. Si pa odrasla ženska, ki je na svet spravila otroke. Dolžna si poskrbeti zanje in za to, da bodo imeli čimlepše otroštvo. Mož je svojo pot izbral sam, otrokom zaenkrat jo izbiraš ti. Izberi prav.

Ojla. Kar nekaj zanimivih, odločnih mnenj je bilo moč zaslediti v tem forumu, v tej rubriki. Prepričan sem, da se zavedaš odgovornosti do sebe, otrok, zato si intenzivno začela iskati rešitev. Prav je, da se ceniš, prav je, da sebi in otrokom privoščiš dobro, prav je, da ne zagovarjaš alkohola in te v tem močno podpiram. Popolnoma si lahko prepričana, da si na pravi poti, ko želiš prekiniti ta krog odvisnosti pri možu. Dobro predvidevaš, da je morda razlog pitju to kar navajaš, in dejstvo je, da zanj opravičila ni. Ni opravičila za alkoholizem. Lepo je, ko se zavedaj, da te ima mož v svoji globini neizmerno rad, zato je tudi prikladno, da ga v njegovi treznosti povabiš k soočenju. Povedala mu boš kaj vidiš, dejstvo je, da je to alkoholizem, njegova edina možnost je zaradi medsebojne ljubezni ta, da gre na zdravljenje. Povedala mu boš, da druge izbire pri tebi nima. Določita skorajšnji datum in se tega striktno držite. Povejte mu, da alkohol nima mesta v družina, mož ja. Začnite pripravljati njegove kovčke, obleke na kup, da vidi kako resno mislite. Ohranjajte v sebi mir, toplino, ljubezen, ker delate dobro dejanje.
Moža rešujete odvisnosti, družino rešujete nezaželjene stiske. Kot moški, vam lahko samo čestitam za to odločnost.
Skrajni primer je kovček pred vrata. Vstop šele, ko bo v procesu zdravljenja , NIČ DRUGO.

Zlataribica, zgoraj so ti že dali nasvete, kaj storiti, torej – najprej ultimat alkohol ali družina, če se odloči za vas, a tega ne uresniči, mu pač preprosto pokažeš vrata.
Se mi pa ob tvojem pisanju postavlja vprašanje ali dve. Namreč, pišeš, da sta poročena 20 let in hkrati opisuješ, kako visoka toleranca do alkohola je v njegovi primarni družini (Torej si za to vedela že pred poroko. Pa si kaj ukrenila glede tega ali si mislila, da ga boš spremenila?). Saj najbrž ni začel piti pred meseci, ko je izgubil službo? Ne verjamem, da je v parih mesecih postal pijanec, ki po omarah skriva pijačo. Domnevam, da si pač prej to sprejela kot nujno zlo in zatiskala oči, ker je vendarle še hodil v službo. Zdaj pa se v brezdelju vlači okoli in ti je postal odveč. Tudi svojci morajo ob odločitvi alkoholika za zdravljenje sodelovati (če želijo, seveda) in se sami zdraviti ter si priznati in odpreti oči, češ kaj za vraga mi je bilo, da sem ga toliko let gledala pijanega?! Nikakor ne mislim grajati ali kritizirati, a vendar mora biti človek iskren do sebe – partnerski odnos je vedno odgovornost obeh, pa alkohol gor ali dol.
Vidim pa problem v zdravljenju tvojega moža v tem, da tudi če mu postaviš kufre pred vrata, ne bo nehal piti, ker ima oporo pri mamici …

Pa da še jaz citiram tvioje besede: “Včasih me ima, da bi ga enostavno postavila pred vrata, pa se bojim, kako bi to vplivalo nanj, saj vem, da me ima rad in da si ne predstavlja življenja brez mene in brez otrok.” Strinjam se z zgornjim komentarjem o materi Terezi, kajti ljudje vse prevečkrat domnevamo, kako smo mi odgovorni za življenje drugega, ko pa vendar vsak nosi svojo odgovornost. Si pa odgovorna in dolžna poskrbeti zase in za svoje otroke, drugače bo še ena generacija zafurana z alkoholom. Aja, še to: nikar ne misli, da ne more preživeti brez tebe in otrok. Lahko – saj ima vendar najboljše od najboljšega – svojo flaško …

Zlataribica verjetno si že sama ugotovila,da drugače ne bo šlo. Če hočeš tvoje otroke obvarovati pred vsem kar jih še čaka ob očetu alkoholiku,moraš postaviti pogoj in biti res odločna. Zakaj pravim to?
Jaz sem pred 6 leti to naredila,otroci so imeli 18,3 in 2 leti.Dolgo je trajalo,sa sem zbrala pogum,ampak bi to naredila še enkrat če bi morala.Tudi jaz sem vedela, da nas ima mož rad in da ne more živeti brez nas.
To je tvoj največji adut,in brez občutka slabe vesti ga izkoristi,to delaš zase in za svoje otroke,nekoč pa morda tudi on spozna,da tudi za njega.Imate pravico in vredni ste biljšega življenja.
Poznam to skrivanje,zanikanje in tudi zatekanje k tistim,ki mu niso težili,vendar mi je bilo za njih vseeno,jaz nisem mogla več tako živeti in danes smo srečna družina in se res razumemo,ampak moj mož ve,da se pakiram,če samo poskusi alkohol.Alkoholik je alkoholik celo življenje,tudi če je zdravljen.
Veš,ko ta korak narediš ni enostavno,postane grdo,navadno se uprejo,zanikajo,ne želijo sodelovati,toda ti veš za kaj se boriš,zato bodi močna,ker je res,da on sedaj ne bo.Želim ti res veliko sreče in moči.Naredi to,vredni ste boljšega življenja.