Smo tričlanska družina. Prišli smo na idejo, da bi lahko na morje vzeli s sabo kakšnega otroka, ki mu starši tega ne morejo omogočiti in bi mu lahko tako malce polepšali počitnice. Ker v našem krogu znancev, prijateljev in sorodnikov ni takšnih otrok, me zanima kako bi to šlo. Je to sploh izvedljivo? Je med vami kdo, ki vzame take otroke na morje?

mi že odkar smo družina to počnemo, pa sva bila na začetku sama, potem z enim, dvema, tremi svojimi otroki in vzamemo s seboj še dva otroka družine, ki sem jo spoznala in ji najprej materialno pomagala, sedaj pa še na takšne načine, da jim polepšam počitnice, zrihtali smo jim precej vrta, kjer lahko kaj posadijo itd. Kdor ima voljo, najde tudi možnost uresničitve takih stvari…

Saj to je res lepo dejanje. Ampak sama bi pomislila tudi na morebitne nezgode in bognedaj, da bi se kaj hudega zgodilo…kako bi pol urejali?

slaba ideja
na morje bi vzeli otroka, ki ga sploh ne poznate, ki ne pozna vas, za katerega sploh ne veste, ali se bo ujel z vašim otrokom, samo zato, da bo zapolnjena vaša potreba po “dobrodelnosti”. Dvomim, da se bo otrok z vami tako super počutil. Se bi vaš otrok dobro počutil na morju z dvema popolnima neznancema?

take otroke vzame na morje rdeči križ, ali zveza prijateljev mladine, kjer je za otroke tudi strokovno dobro preskrbljeno. lahko pa njim nakažeš kak evro.

Ja, jaz bom letos spet. Je velika odgovornost, zato vedno prej povem da je možno tudi da se kaj zgodi.

Mi je pa ravno ta vikend babica enega fantka, ki je prijateljček z mojim sinom, jokala kako nesrečno se počuti, ker je bil njen vnukec pri njej na počitnicah, tam zbolel, bil hospitaliziran, sedaj je sicer zdrav, ampak ji otroka ne zaupajo več v varstvo, čeprav ni bila krivda nič njena.

Zato je potrebno takšne stvari, kaj če se kaj zgodi, urediti pred odhom na počitnice, da potem ni zamer.

Zanima me, ali ste to družino privat spoznali, ali mogoče preko CSD-ja ali Zveze prijateljev mladine? Kako narediti prvi korak, ker med poznanimi take družine ni.

ja mi na smučanje (vikend) vzamemo za podaljšan vikend sinovega prijatelja … pa tudi druge otroke, ki niso ravno socialno ogroženi … sem pa tudi že razmišljala o tem kar pišeš ti …

Draga Nadine,
tu ne gre za to, da bi se pokazali kot dobrodelneži, niti ni nujno, da govorimo že o letošnjem dopustu. Prav gotovo bi se morali med seboj dobro spoznati, pa tudi otrok ali otroka bi morala z nami prostovoljno. Gre le za to, da imamo možnost, da bi lahko omogočili počitnice na morju enemu ali dvema otrokoma in se mi zdi škoda, da ne bi šli v to. Ker apartma me stane isto, bencin do destinacije isto, če skuham za tri ali štiri, oziroma pet ljudi pa tudi ni nobene razlike.
Se mi zdi pa škoda, da se tu skoraj v vsaki temi pojavi takšna ali drugačna Nadine, ki mora takoj pametovati. Vem, da jih pelje RK in ZPM, vem pa tudi, da posamezniki to počnejo saj se spomnim, da je tu že tekla debata v tej smeri in me pač zanima malo več informacij.

In ja, vem da je to ogromna odgovornost, to je v bistvu edina stvar, zaradi katere kolebam bi ali ne bi. Ampak ko pomislim na otroka, ki drugače morda ne gre na počitnice, bi pa z nami lahko šel dva tedna na morje, me pa spet prime da bi šli v to. In prav zato sprašujem, ker me zanima čim več izkušenj ostalih družin, ki gredo v to.

Letos bom s sabo vzela otroke dveh sestričen, v bistvu domače otroke, tako da je pri nas mogoče malo drugače.

vzemi zraven še njegove starše, simpl. ali pa samo enega od njiju. če je prostor za otroka, bo pa še za mamo.

Draga Nadine,
tu ne gre za to, da bi se pokazali kot dobrodelneži, niti ni nujno, da govorimo že o letošnjem dopustu. Prav gotovo bi se morali med seboj dobro spoznati, pa tudi otrok ali otroka bi morala z nami prostovoljno. Gre le za to, da imamo možnost, da bi lahko omogočili počitnice na morju enemu ali dvema otrokoma in se mi zdi škoda, da ne bi šli v to. Ker apartma me stane isto, bencin do destinacije isto, če skuham za tri ali štiri, oziroma pet ljudi pa tudi ni nobene razlike.
Se mi zdi pa škoda, da se tu skoraj v vsaki temi pojavi takšna ali drugačna Nadine, ki mora takoj pametovati. Vem, da jih pelje RK in ZPM, vem pa tudi, da posamezniki to počnejo saj se spomnim, da je tu že tekla debata v tej smeri in me pač zanima malo več informacij.[/quote]
Saj jaz vem, da bi vi to naredili, ker vas finančno ne pride skoraj nič :))
jaz ti samo pravim, da vzet popolnoma neznanega otroka, tudi če imate prej spoznavni večer (ha), mogoče ni najboljša ideja.
Vzameš lahko koga, ki ga že od prej malo bolje poznaš, drugače bo ta ubogi otrok pod (pre)velikim stresom, to hočem povedat. A je tako narobe, če ti nekdo isto stvar prestavi še iz drugega zornega kota?
Še enkrat te vprašam, ali bi ti dala svojega otroka popolnim neznancem, ki si jih prej videla trikrat, da gre z njimi na morje?

nadine je lepo predstavila dilemo z enega tornega kota, jaz pa ti še enkrat polagam na srce: nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. zato vzemi s seboj vsaj enega otrokovega starša, da bo on nosil odgovornost zanj.

si predstavljaš, da se zgodi nesreča in otrok umre? kako boš šla do njegovih staršev?

Se strinjam z Nadine.

Ne moreš vzeti s seboj otroka, ki te ne pozna. To je vendar za tega otroka zelo stresno, sploh ne verjamem, da bi kateri koli otrok želel iti kamorkoli z neko družino, ki je ne pozna.

Verjamem v tvoje dobre namene, če bi bila pripravljena plačat počitnice tudi mami ali očetu ali pa najbolje kar celi družini. To bi bila res lepa gesta.

Če ne, imam občutek, da vam je samo dolgčas in hočete projekt ali pa igračko za vašega otroka.

Ja, ok, Nadine je predstavila zadevo iz drugega zornega kota. Ne vem zakaj, ampak v njenih odgovorih vedno zasledim pridih cinizma. .
Mislim da sem napisala, da bi se prav gotovo morali dobro spoznati in s tem definitivno nisem mislila spoznavnega večera (ha tudi tebi, draga Nadine).
In ne, otroka ne bi dala tujcem, prav tako tudi ne bi vzela s sabo otroka tujcev, zgoraj sem napisala da ne govorim o letošnjem dopustu.
Lep dopust vsem, pa naj bo doma ali na morju.

Ne vem, če se lahko v tako kratkem času (itak je že julij, kdaj pa mislite it na morje?) res spoznate do te mere, da bi otroka kar vzeli na morje. Na izlet v živalski vrt, ok. Na enodnevno kopanje, mogoče. Za cel teden, to je pa res kar velik zalogaj.

Poanta je v tem, da ni treba, da ‘vzameš’, ampak mu lahko samo plačaš dopust. Ampak to te ne bo zadovoljilo, ker ne boš mogla celih 10 dni gledati njegovih hvaležnih učk? Pa tvoj otrok ne bo imel družbe? Priznaj, da si zato prišla na to idejo.

Evo, samo še tak odgovor se je manjkal. Seveda, to bo to. Ker je moj otrok edinec, bi vzeli še enega za animacijo, da bi mi ta stari lahko imeli obilo časa zase in za svoje konjičke. Ma crkneš, no, ta je pa svetovna.
Imam punčko, ki je zelo komunikativna in si kjerkoli hitro najde družbo. Drugače je pa zelo ustvarjalna in se ogromno sama zamoti. Na dopustu ji nikoli ni dolgčas, hvala bogu da je tako, glede na to da je ostala edinka. Sploh pa, ni se mi treba tu zagovarjati, vprašala sem samo za mnenje tiste, ki peljejo tudi druge otroke na dopust.

Ma dajte no babe. Moraš biti res ena zakompleksana mona, da te zadovoljijo “hvaležne učke”.
Res ne vem kaj je to ena mentaliteta. In še enkrat ne, mojemu otroku ni potrebno “rihtati” družbe, si jo prvi dan dobi sam, kjerkoli že smo.
Nekomu bi pač radi omogočili dopust in mu tako malo polepšali počitnice, ne gre se za dobrodelnost, niti za zadovoljevanje nekih kao mojih potreb. Nismo bogati, ne potrebujem se ven kazati kot neka dobrodelnica, ker mi to čisto nič ne pomeni. Zaenkrat si še vedno lahko privoščimo dvotedenski dopust na morju in to bi pač lahko z nekom delili. In če bi še kdo tako razmišljal, bi bilo okoli nas bistveno manj otrok, ki morja ne vidijo.
Se pa strinjam, da je bistveno lažje, če vzameš s sabo sorodnika ali prijatelja.
Ne bom več odgovarjala, ker je tako ali tako brez veze.

Na žalost nimam takšnih finančnih sredstev, da bi lahko plačala dopust celi družini. Če bi mi finance to dopuščale, pa bi, verjemi.

Jaz pa gledam obrnjeno. Npr. sama kot starš ne bi nikoli dala otroka popolnim neznancem, tudi če gre za na videz prijazno družino. Kaj če so grobijani, kaj če so pedofili…..tudi če ne bi imela nič denarja, bi se že znašli. Ko sem bila majhna me starši nikoli niso peljali na morje, ker niso mogli ampak se spomnim vsa poletja kako smo se imeli fino skupaj…pa čeprav ne na morju.

Evo, kajčeee, tudi to je eden izmed mojih pomislekov, razmišljam kot ti. Mislim, da je to, poleg odgovornosti seveda tisto, kar me bo prepričalo, da ne bom šla s tem naprej. Ker če jaz zadevo obrnem, tudi ne vem, kako in s čim bi me nekdo prepričal, da bi mu zaupala otroka v varstvo.

Eh, tu na tem forumu pač ne moreš pričakovat, da bi ljudje pozitivno gledali na nekaj.

sama ti ne znam svetovat, nimam otrok. ne vem, koliko imaš staro hčerko, ampak če ima kake sošolce, dobre prijatelje iz vrtca, jo vprašaš, če bi želela, da bi bili skupaj na morju, pa seveda tega otroka in starše … ni nujno, da gre za socialno ogrožene. pa če ti bodo očitali, da iščeš družbo svojemu otroku, so what. mogoče bo pa zato tisti otrok zato dvakrat na morju. hvala bogu, da še kdo tako razmišlja, da ne skrbi samo zase.

S seboj vedno vzamemo kakšnega otroka, običajno nečakinjo. Letos bomo poleg nje vzeli še sosedovega fantka, ker si njegova mamica ne more privoščiti dopusta.
Tujega otroka ne bi vzela. Preveč bi me bilo strah, da bi šlo kaj narobe.
Pred leti, ko še nisva imela svojih otrok, sva vzela eno mojo sorodnico, ki sicer ni Slovenka, tudi stikov pred tem z njo v živo nisem imela.
Predvsem sem komunicirala z njenimi starši in potem sva jo vzela, 14-letnico s sabo na morje.
Dejtvo je, da otroka, ki ga ne poznam osebno, ne bom NIKOLI več vzela s sabo.
Res, da so bila pri njej že taka leta, da je bila nemogoča, ampak naših 14 dni dopusta smo skrajšali na 8, ker drugače bi se nama čisto utrgalo od strahu in jeze.
Njeni starši so sicer rekli, da je izredno pridna, vzorna punca.
No, na morju je bila vse prej kot to.
Od tega, da ni hotela jesti ne tega in ne onega, npr. smo šli v restavracijo, si izbere, natakar prinese, ona pa v jok, da to pa ne bi, da bi kaj drugaga, da je lačna…
Dopoldan ni hotela vstat, naju pa je bilo strah jo puščati samo, sploh ko je enkrat izginila in se vrnila šele pozno zvečer—naredila sva cel halo, ona pa potem, da se počuti utesnjeno..
Pa bi bilo super, ko bi se dalo zmenit ob tej in tej uri, se dobimo tam in tam…ampak dogovorov se sploh n i držala.
Od tega, da je želea biti na plaži sama, hodit zvečer ven, da je na skrivaj uporablčjala moj telefon, ampak seveda sem videla izhodne klice in ona se je potem najprej izmikala, da nič ne ve o tem…..

Takrat sva bila mlada, imela sem 22 let in se mi je pred dopustom zdelo, da bom 14-letnico že razumela.

Čeprav imam slabo izkušnjo z najstnico, se tudi npr. 8-letnika ne bi upala vzeti s seboj. Kaj če je povsem neposlušen, da se noče držati nobvnih dogovorov…….potem je težko in v tujem okolju še težje in nevarneje.