jem… ker mi je dolgčas, sem osamljena, sem živčna…
Posledično sem se seveda zredila ko pujsa, ker se to vleče že par mesecev. No ja, 10 kil, samo me je strah, kaj bo, če bom nadaljevala. Si bom resne odvečne kilograme nakopala, čeprav že tile niso ravno zaželjeni… 🙁
Kako si pošlihtat psiho? Prosim za kak nasvet.
Pa ne mi rečt, naj gre ven, se zamotim, to ne deluje.
najd si primerno družbo, bo koj boljš, pa ne mislm zdej primerno družbo kt eno družbo deprastga folka ampak folk ob kermu ti bo kej dogajal.
.. Hja, tole z zdravo hrano ni tak problem. Saj sem jo vselej jedla, še sedaj jo. Normalen obrok pojem zdrav, potem me pa nekaj prime in se prenažrem. Enostavno vem, da je problem v glavi, meni sploh ni dobro, ko se najem, pa jem sranje in mi je potem slabo. Ali grem ven jest ali si grem kupit stvari… Karkoli. Samo fora je, da se sedaj s temi 65-imi kilogrami počutim že tako neudobno, da se izogibam hodit ven.
Imam pa partnerja tako, da…
Hja, sedaj 65 kil ni veliko… Samo, če bom čez kako leto napisala, da jih imam že 80, bo pa kar kriza.
Moram si pošlihtat v glavi stvari, ne pa prehrano in gibanje… To je najmanjši problem v bistvu. Jaz obožujem zdravo hrano, ampak en šus me prime in žrem vse po vrsti potem.
Ja, Gunnar, rabim kako dobro družbo, samo nisem najbolj iznajdljiva okoli tega, kje jo najti?!
Pa Klasika- imaš prav… Nisem se še našla, priznam. Počnem stvari, kar v en dan in zato, ker moram.
uf ce ne bos nehala zdaj, bo se huje, ker obcutek ugodja povezujes s hrano..kar pomeni custveni vzorec….ko jem, se pocutim super…oziroma ko se nabasem…namesto da bi se s pozitivnimi vzorci zalagala/da bi bila res srecna, se s hrano
na dobri poti do debelosti si..
razcisti s tem, kaj ti v lajfu ni vsec in to razpuci in si postavi realne a pozitivne cilje
Jah, partner dosti dela, eh, mi je čedalje manj do njega, ker se počutim slabo v svoji koži. Pogrešam svojo staro družbo, vsi so, ali odselili ali imajo družine in posledično skoraj nič časa… Praktično nič več prijateljev nimam.
Hodim v službo, ja, se ne pritožujem, ni slaba, denar pač rabim, predvsem na življenjske stroške, ni mi muka in ne prenažiram se zaradi kakega stresa v službi ali težav tam.
Zdajle sem se nabasala z malim koščkom sira in korenčkom in mi je prav slabo, kar mi je všeč, ker se mi hrana gabi. To je dobro, takrat potem ne jem več. 🙂 Aja, pa ne, ni to edina stvar, kar sem pojedla. Danes sicer nisem imela nič hrane pa nisem nič pretiranega požrla, sem bila pa prelena za it ven.
Ja ne, nisem srečna, vem, da moram marsikaj pošlihtat sedaj, ko sem pridobila nekaj odvečnih kilogramov kot pa potem, ko jih bom imela že več kot 20, 30…