Imam nečaka, ki ga imam zelo rada, vendar je žal zelo nesamostojen. Z mojim sinom se zelo dobro razumeta in veliko tičita skupaj, vendar opažam, da nečak, ko je v družbi mojega sina, je čisto odvisen od njega. Počne to, kar počne on, je to kar je on, še lulat gre takrat ko gre moj, drugače tišči. Če se kdaj moj sin hoče igrat s kom drugim in ne z njim se pa užali in nemalokrat se začne tudi fizično spravljat na mojega sina. Poleg tega se v teh primerih tudi laže o tem kaj se je zgodilo na tak način da krivi mojega sina, tako da bi okregali njega. Saj ne rečem, da jo kdaj tudi moj ušpiči in je takrat tudi okregan in se pogovorimo o situaciji, vendar velikokrat smo nečaka našli na laži in bogvedi kolikokrat jih je moj slišal po krivici, ker smo verjeli pač pričevanju nečaka. Pa ni to sedaj problem, ker so pač otroci in je to seveda njegova obramba. Ampak rada bi mu pomagala, da si malo pridobi na samozavesti. Na žalost so starši za njegove krike na pomoč gluhi, tako da bi mu rada pomagala vsaj jaz. Opažam tudi, da se ga je začel moj sin izogibati prav zaradi teh incidentov, kljub temu, da ga ima zelo rad. Ne vem ali sploh delam prav, ko potem prosim mojega sina, naj se gre pomenit z bratrancem in naj ga vključi v igro. Ali bi bilo bolje, da pač sin dela po svoje in da bo nečak uvidel, da s svojim početjem bo le odgnal prijatelje od sebe. Stara sta pa 5 in 6 let.

Đizs, a se ti ne bi zmenila s tvojim bratom/sestro, kaj in kako. Đizs kaj vse eni sprašujete neznance.

Sem že poskusila, vendar naletela na gluha ušesa. Po njuno je tako ali tako za vse kriv moj sin.

Hja, potem pa dobro premisli, če ni res. Mogoče pa je kaj na tem. Ti vidiš s svojimi očmi, oni pa s svojimi. Je treba bit kar objektiven pri teh zadevah. Opazuj jih takrat, ko otroka tega ne vidita.

Ti ne moreš prav nič narediti.
Edino, kar lahko, je, da ju pustiš, da se družita in da svoje razprtije sama rešujeta. Družba tvojega sina, če je on samostojen, lahko nečaku zelo koristi.

Preveč tuhtaš in razmišljaš po odraslo….

Umiri se in pusti otrokoma igro…saj veš, ta hip so skregani, naslednji že tekajo skupaj…

Tu ni razmišljanja,

Preveč gledaš holivudske filme.

http://www.imdb.com/title/tt0107034/

Nekaj časa sem res mislila, da je moj kriv, čeprav se mi je zdelo čudno, ker ni imel problemov z nobenim drugim. Nato sem ju začela malo bolj opazovat in sem videla to kar opisujem zgoraj. In nisem opazila samo jaz ampak tudi ostali sorodniki. Ne zna se postaviti zase in zadnje čase se je začel braniti z nasiljem.

v dobro obeh se ne vmešavaj in podpri sina, kadar se ne želi družit z bratrancem. Ne sili ga!

Se strinjam. Oba bosta s tem samo pridobila. Starše pa potrebno malo pokrcat.

Nikoli ne bi silila otroka, naj se druži z nekom, do katerega mu ni. Pa čeprav je bratranec. Tvoj otrok že ve, zakaj si ne želi njegove družbe. In ko ga siliš, ne enemu ne drugemu ne delaš nič dobrega.
Bratranec naj pač izkusi, da če se obnašaš tako in tako, te druga oseba ne bo več marala in boš sam. Potem se bo mogoče bolj potrudil.
Dokler ju tiščiš skupaj po vsej sili, pač nima razloga, da bi počel kaj drugače.