Izgorelost

Odgovarjajo: mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt

IZGORELOST, DEPRESIJA , UTRUJENOST?

Default avatar
Spoštovani;

Moje težave oz. moja bolezen se je pojavila pred dobrim letom. Izgubil sem določeno težo, kar sem opazil po oblačilih in s splošno utrujenostjo (star sem 40 let). Nato sem zbolel še na morju. Do pred dvema letoma sem bil športno zelo aktiven, po tem pa skoraj nič zaradi drugih dejavnosti (služba, doma, študij). Resne težave so se pričele konec meseca oktobra z nenehnimi boleznimi (angina). Bil sem ves čas utrujen in bolan ob vsakem vetru ali dežju. Tako sem bil na bolniški okoli 6 x po 5 do 8 dni. Zaradi hudih stresnih obremenitev mi je zdravnik izdal napotnico za psihiatra. Po pregledu pri njem je le-ta ugotovil blažjo depresijo in mi predpisal tablete Ecytara in terapijo (še čakam). Po jemanju tablet se mi je stres porazgubil, utrujenost pa je še vedno prisotna. V zadnjih pol leta se mi je zvišal tudi pritisk in holesterol. Po opazovanju svojega telesa se mi dozdeva, da sem morda sedaj še bolj utrujen. To me je spodbudilo in sem pričel zbirati informacije o mojih možnih boleznih. Tako sem nekako spoznal da sem lahko utrujen zaradi izgorelosti, kronične utrujenosti ali depresije. Sam se nagibam bolj na izgorelost, saj sem imel veliko dela v službi, doma in študijem. Se pa nekako vse prekriva.

Prebral sem vaš odličen članek na tem forumu »depresija ali sindrom kronične utrujenosti?« Videl sem tudi oddajo o utrujenosti na RTV SLO. Zmotila me je prav vrednost hormona KORTIZOL. Vrednosti tega hormona sta različno veliki. Z antidepresivi, ki jih jemljem pa vsebnost tega verjetno še znižujem. Od tod verjetno tudi moja vse večja utrujenost.
Se vam zdi, da bi moral najprej dobiti klinično sliko svojega telesa, ki bi jo dobil z ugotovljenimi vrednostmi hormonov, ne samo kortizola, ampak tudi rasnega hormona in testosterona; imunološki test; testiranje na viruse, nato pa bi začeli z zdravljenjem s zdravili.
Prav tako me zanima kako zgleda in kako sploh prideš do teh testov (če ste jih vi izvedli – kot sem zaznal v oddaji ste vsaj protivirusno testiranje opravili). Ste bili samoplačnik ali ste te teste opravili preko napotnice. Na spletni strani zase.si, ki jo je omenila gospa v oddaji in s tem g. IHANA sem zasledil skoraj vse te preiskave, da lahko prideš k njemu na zdravljenje z napotnico zdravnika. Ker močno dvomim, da bom od osebnega zdravnika dobil vse napotnice in preiskave ali veste morda kakšne so samoplačniške poti.

Upam, da sem povedal vse. Kje naj torej začnem?

Lep dan in vse dobro;

K
Default avatar
To sem pa pozabil. Študij sem februarja obesil na klin. V službi sta se zaposlila dva delavca tako, da sem tudi tukaj razbremenjen. Tudi šef (s.p.), ki je neprestano negodoval nad bolniškimi je sprejel moje bolniške.

LP

K
Default avatar
Lepo pozdravljeni!

Če prav razumem, so vaše sedanje težave trajajoča prekomerna utrujenost, ostale pa so izzvenele?

Za postavitev dg.SKU morajo biti poleg bolezenske utrujenosti (ki je tako izrazita, da za več kot polovico zmanjša bolnikovo dnevno učinkovitost), ki ne mine s počitkom in ki mora trajati več kot 6 mesecev, prisotni še najmanj štirje od naslednjih simptomov: bolečine v mišicah, bolečine v sklepih (brez znakov vnetja), boleče grlo, povečane in/ali boleče bezgavke (vratne, pazdušne ...), glavoboli, oteženo mišljenje (koncentracija, kratkoročni spomin ...), motnje spanja, utrujenost, daljša od 24 ur, po vsakem naporu, ki pred boleznijo ni povzročal nikakršnih težav. Poleg naštetih težav se neredko pojavijo še druge, kot npr. trajajoča rahlo povišana temperatura, mrazenje, nerazložljive slabosti, vrtoglavica, diareja ...

Če so vaše težave predvsem posledica stresnih preobremenitev ( ), jih boste obvladovali s spremembo življenjskega sloga ter z okrepitvijo telesne in duševne odpornosti ( ; ). Antidepresivi v majhni dozi so vam pri tem lahko začasna opora, psihoterapevtski program pa vam tudi lahko pomaga in koristi pri spopadanju s stresom. Pozitivni učinki antidepresivov se običajno preverijo tako, da jih bolnik nekaj časa jemlje in nato na lastnem primeru oceni njihovo učinkovitost. Značilna razlika med depresijo in sindromom kronične utrujenosti je (med drugim) v tem, da pri depresiji fizična aktivnost zmanjša utrujenost in ostale težave, pri SKU pa telesna aktivnost (če presega trenutne zmogljivosti!) utrujenost in težave znatno poveča. Zato je zelo pomembno načrtovano in postopno obremenjevanje znotraj meja izčrpavanja, da se lahko organizem obnavlja med posameznimi ponovitvami bolezni.

Če so pri vas prisotni tudi trajajoči znaki imunske pomanjkljivosti in če ocenjujete, da bi bil potreben še kakšen pregled, vam svetujem pregled pri imunologu , odgovor na vsa vprašanja najdete pod naslovom: Posvetovalnica dr.Ihan. V branje priporočam knjigo Do odpornosti z glavo: , ).

(PS: Ker ste me vprašali o moji osebni izkušnji, še odgovor na to vprašanje: Pred leti sem opravila serološke preiskave na nekatere mikroorganizme na Infekcijski kliniki /zaradi trajajočih nemalo težav, med drugim s kožo in sluznicami/, in sicer na osnovi napotitve alergologa ter na napotnico osebnega zdravnika.)

Spoštovani, upam, da sem za silo odgovorila na nekatera vprašanja. Pohvaljeni, ker ste predhodno temeljito pregledali že objavljene informacije! Želim vam vso srečo pri obvladovanju težav!
Default avatar
Hvala.

K
Default avatar
Pozdravljeni,
ravno sem oddala svoje vprašanje, sedaj pa sem prebrala to temo in se mi zdijo težave zelo podobne mojim.

Moje vprašanje je:

Že dalj časa me muči utrujenost. Že kot otrok sem bila mirna in sem lahko veliko časa sedela pri miru. Klicali so me tudi 'zvezdica zaspanka', ker sem zelo pogosto kar tako zaspala (recimo v avtu). Kot najstnica sem bila kar v redu. Zgodaj zjutraj sem vstajala in hodila normalno spat. Popoldne sem redko spala. Tam okrog 20. leta sem imela več let nizek pritisk, vendar nisem imela nobenih posledic, razen da se mi je zjutraj, ko sem vstala, kdaj zameglilo pred očmi in pa kadarkoli sem se ulegla, sem lahko takoj zaspala. Ampak sem se lahko nadzirala. Zadnje čase (stara sem 26 let) pa sem res konstantno utrujena. Jeseni se mi je zgodilo, da enostavno zjutraj nisem zmogla vstati iz postelje, da bi šla v službo in sem večkrat ostala doma. Takrat sem poiskala zdravniško pomoč in se začela zdraviti za depresijo (jemljem Cipralex). Obiskovala sem tudi psihoterapijo. Volja do vsakdanjih stvari se mi je vrnila, prej sem namreč samo hodila v službo, v službo in spala – nič drugega nisem zmogla. Spomladi sva se s partnerjem preselila skupaj. Mislila sem, da mi bo nek red, ki se ga bova navadila, pomagal in ko bo tudi on šel zjutraj v službo, da me bo to motiviralo, da vstanem. Ampak jaz se še kar vsako jutro bojujem sama s sabo, da se uspem spraviti iz postelje. Pride par dni, ko je vse ok, nato pa ponovno ne gre. Takrat komaj čakam, da bom prišla iz službe in potem spim spet celo popoldne… Grozno mi je tudi po malici. Komaj ostanem budna in delam naprej. Hudo je tudi na sestankih, kadar sem bolj v vlogi poslušalca – takrat težko ostanem zbrana in napenjam vse moči, da ne zaspim. Velike težave imam s koncentracijo in sem zelo neučinkovita pri delu. Včasih čas kar zbeži mimo mene. Sicer se zelo veliko ukvarjam s športom in po navadi mi je zelo pomagal, ampak sedaj tudi to ne pomaga več. Jem tudi zdravo in manjše porcije (po navadi drugi ljudje pojejo več od mene) ter večkrat na dan. Ne kadim in ne pijem alkohola. Ne ponočujem. Nič.
Imam pa tudi težave ponoči, v spanju zelo močno škrtam z zobmi in zato nosim ščitnik. Velikokrat se zbudim prepotena in pogosto sem še pod vtisom čustev, ki jih doživljam v sanjah. Sanjam tudi, če podnevi zaspim le za nekaj minut. Se mi pa pogosto dogaja, da bi čez dan lahko zaspala kadarkoli, zvečer mi pa ni za iti v posteljo.
V glavnem, ne vem več, kaj naj …
Opažam pa, da obdobja, ko sem najbolj utrujena, sovpadajo s pojavljanjem aft in mozolji po obrazu in vratu. In to traja lahko tudi par tednov.
No, resnica je tudi, da že 2 leti nisem bila na dopustu, da sem se 3 leta nazaj razšla z dolgoletnim partnerjem, da sem medtem tudi zamenjala službo ter se 2x selila, pred vsem tem pa sem 3 mesece bila v tujini – ves čas se nekaj dogaja …
In še glede depresije – že več let se mi okrog novega leta pojavljajo depresivne epizode, ki pa so vsa leta prej kar kmalu minile. Letos je bilo pa res hudo, zato sem tudi poiskala zdravniško pomoč (kot sem zgoraj napisala). Sem pa prejšnja leta bila poleti zelo polna energije (tudi spanja sem potrebovala veliko manj), letos pa ni poleti nič boljše.
No, če ima kdo kakšen nasvet, mnenje … bom zelo vesela! Imam pa konec poletja tudi pregled v laboratoriju za motnje spanja. Res upam, da se vse čim prej uredi!

Veronika, tudi jaz imam težave s kožo in ustno sluznico - kakšen je bil vaš izvid??
Že vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav!
Default avatar
Lepo vas pozdravljam!

Ker so možni vzroki za prekomermo utrujenost številni ( ), lahko razmišljava le domnevno, hipotetično.
Enega od vzrokov - depresije - ste se že lotili in jo obvladujete s strokovno pomočjo. (Vztrajajte pri zdravih življenjskih navadah in redni športni aktivnosti!)
Drugega, precej verjetnega () boste vzeli pod drobnogled v bližnji prihodnosti - specialistični pregled v laboratoriju za spalne motnje ( ).
Kaj pa vaše hormonsko stanje - ste že opravili test za ovrednotenje delovanja ščitnice? ( )
Tudi pogosto ponavljanje aft je lahko povezano z različnimi dejavniki (hormonskimi, hematološkimi, virusnimi, prehranskimi, emocionalnimi ...). Priporočam v branje knjigo Imunski sistem in odpornost (Ihan, 2000), ki je pisana poljudno in zanimivo.

PS: Moj serološki izvid izpred več let je bil: reaktivacija EBV.

Srečno pot pri obvladovanju težav!

Veronika
Default avatar
Kot zanimivost:

Metodološki pristop obravnavanja kronične utrujenosti in FM v centrih, ki so specializirani za zdravljenje FM/CFS v ZDA:
in
Default avatar
Veronika, najlepša hvala za vaše odgovore! Ko sem obiskala zdravnika zaradi depresije, me je zdravnica najprej poslala na test za ščitnične hormone in je bilo vse ok. Sem pa sama jeseni 2009 sumila, da imam mononukleozo, ker se mi je par tednov dogajalo, da sem bila čisto 'fertik'. Spala sem od popoldnevov do zjutraj, kadar sem si lahko privoščila. Po nekaj dneh takšne nenormalne utrujenosti, se mi je vnelo še grlo. Od takrat sem imela kar naprej angine. Prej nikoli nisem bila toliko bolna. Razen afte se mi pojavljajo že iz otroštva, tako da so že kar del mene. Zadnje čase imam kar naprej tudi tonzilne kamne, kar me zelo moti. Bom res vzela kakšno Ihanovo knjigo knjigo v roke. Sem pa iz naravoslovne stroke, tako da dobro razumem tudi zahtevnejšo literaturo. Menim, da so vsi simptomi pri meni povezani, ne vem pa na koga se obrniti, ki bo to celostno obravnaval... Naj samo omenim še podatek, da sem imela dolga leta težave zaradi Reynaudovega sinroma...
Default avatar
Hvala, Veronika! Nisem vedela za ta inštitut... Bom prosila zdravnico, naj mi izda napotnico. LP!
Default avatar
Pozdravljeni, moje težave so podobne, vendar ne vem, če sploh spadajo v to rubriko. Še 30 jih nimam, pa se mi že od 15. leta pojavljajo težave, ki me zadnje čase zelo ovirajo, sploh glede službe. V srednji šoli sem imela navado skoraj vsako popoldne malo zadremati, ker sem bila drugače čisto fuč. Zdaj je podobno, s tem da me včasih sploh ne morejo zbuditi. Vem, da je "normalno", da odrasli spimo od 7 do 9 ur, vendar jaz spim čez noč 9-10 ur, včasih tudi dlje, nato pa še čez dan obvezno vsaj kakšni dve uri. Nad tem nimam nadzora, kadar se naslonim ali uležem, čez nekaj minut že spim. Zadnje čase se mi to dogaja v službi, da zelo težko ostajam budna, sploh če je delo monotono. Drugih zdravstvenih težav sicer nimam, srčni tlak je na spodnji meji, sem pa imela (in jih občasno še imam) močne glavobole, glava me je bolela na levi strani zadaj, vendar sem hodila na akupunkturo in je bilo kakšna dva meseca v redu. Opažam, da če spijem energijski napitek, bolje funkcioniram, to me moti, ker sem se že preveč navadila na te pijače, kave namreč ne pijem. Nekaj sem sicer že brala o motnjah spanja, hipersomnija itd. Prosim za pomoč, ker ne želim celega življenja prespati.
Default avatar
Spoštovana Neža!

O prekomerni zaspanosti govorimo, če se dnevna zaspanost pojavlja ob normalnem nočnem spanju. Pomeni torej nezmožnost ostati buden podnevi kljub normalni količini in kakovosti nočnega spanca.

Stopnjo vaše dnevne zaspanosti lahko najprej ocenite s pomočjo vprašalnika, ki ga najdete tukaj:
Če vas prekomerna dnevna zaspanost resno ovira v vsakdanjem funkcioniranju, se boste na podlagi testnega rezultata laže odločili o tem, ali je potreben pregled pri osebnem zdravniku.

Najprej boste izključili različne možne vzroke prekomerne dnevne zaspanosti, kot so: dejavniki okolja (neustrezna "higiena" spanja, rušenje enakomernega ritma spanja, premalo gibanja, prehrana ... ipd.), morebitne fiziološke vzroke (npr. nizek krvni tlak, slabokrvnost, moteno delovanje ščitnice, izrazito nihanje sladkorja - hipoglikemija ...) ipd. Osebni zdravnik se lahko odloči tudi za napotitev k specialistu nevrologu-somnologu v ambulanto za motnje spanja, kjer boste opravili nadaljnjo diagnostiko.

Več o zaspanosti kot bolezni ali t.i. narkolepsiji:

Lepo pozdravljeni in vse dobro!
Default avatar
pozdravljeni,

Še vedno ni znano, kako pride do sindroma kronične utrujenosti. A vendar raziskave kažejo, da lahko ljudem, ki imajo težave s sindromom kronične utrujenosti, pomaga prav HBOT (hiperbarična kisikova terapija).
V ameriški kliniki Mayo so ugotovili, da je sindrom kronične utrujenosti zapletena motnja, za katero je značilna izredna utrujenost, ki je ne more razložiti nobeno zdravstveno stanje. Utrujenost se lahko poslabša s telesno ali psihično dejavnostjo, žal pa se ne izboljša s počitkom. Vzrok za kronično utrujenost ni znan, čeprav obstaja mnogo teorij, od virusnih okužb do psihičnega stresa. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da sindrom kronične utrujenosti sproža vrsta dejavnikov.

Kako deluje HBOT?
Ključni mehanizem hiperbarične kisikove terapije je nasičenje telesa s kisikom. V komori pod tlakom uporabnik diha čisti kisik, zato telesna tkiva vsrkajo več tega življenjsko pomembnega plina. Kisik nasiči kožo in vstopi v krvni obtok ter sproži vrsto bioloških odzivov, ki učinkujejo tako, da zmanjšajo bolečine in pomagajo pri okrevanju od bolezni.
Hiperbarična kisikova terapija še posebej pomaga spodbuditi nastanek novih krvnih žil, kar izboljša prekrvavitev in spodbudi delovanje belih krvničk, s čimer se telesu pomaga boriti proti okužbam. Zoži tudi določene žile, s čimer zmanjša otekanje in vnetja ter ovira razmnoževanje bakterij in tujih organizmov.
Poleg tega vpliva tudi na hitro regeneracijo telesa, kar posledično pripelje do mnogo več energije .

Tudi pri nas, v Hiperbarične centru OKSI v Ljubljani imamo zelo pozitivne izkušnje pri pomoči ljudem, ki imajo težave z izgorelostjo, kronično utrujenostjo, fibromialgijo ali celo multiplo sklerozo.


Tomaž Porenta
***
Tomaž Porenta
Default avatar
Pozdravljeni

smo študenti 2. letnika biopsihologije, ter pri vajah psihološka diagnostika preučujemo povezanost stresa z izgorelostjo.
Prosimo vas za nekaj trenutkov vašega časa, da nam pomagate pri nalogi. Vprašalnik je popolnoma anonimen, ter vaši odgovori bodo uporabljeni izključno za preučevanje pri naši nalogi. Prosimo za iskrene odgovore ter že v naprej se vam zahvaljujemo za vaš čas in trud.

https://docs.google.com/forms/d/1PdHIDr ... _form_link

Lep dan vam želimo

Moderatorji

mag. Uroš Drčić , transakcijski analitik - psihoterapevt
Uroš Drčić