Nosečnica v 9 mesecu z 1,12 mg/l alkohola
Med pridržanimi vozniki sta bila tudi 20-letnik, ki mu je odrejeni preizkus alkoholiziranosti pokazal 0.93 mg/l alkohola v izdihanem zraku ter 22-letnica v 9. mesecu nosečnosti, kjer je preizkus pokazal 1.12 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je ostala na opazovanju.
Komentarji 23.5.2010 8:54:05,Anonimen
Tamali je že sedaj tapravi veseli Dolenček :)))))))
22.5.2010 16:46:38,Anonimen
1.12 razdelite na 2 osebi
22.5.2010 14:22:24,Anonimen
TA se verjetno nezaveda kako z takšnim početjem lahko škoduje novorojenčku.
22.5.2010 13:02:28,Anonimen
ziher je že zdej praznovala rojstvo otroka, ki ga nosi. Al pol ne bo mela cajta.
Ponavadi sem dokaj strpna in iščem razloge, zakaj se nekdo obnaša, tako kot se. Ampak takšno obnašanje mame JE NEODGOVORNO. Morda je huda alkoholičarka, ki je v alkoholni omami tako globoko, da ne vidi več poti iz nje. Potem bi ji bilo po rojstvu potrebno otroka dobesedno vzeti za določeno obdobje in ji dati v tem času možnost, da začne abstinirati in si uredi življenje. Morda bi bila želja po otroku motiv, da to res naredi. Da o tem, da plača stroške odvajanja od alkohola malega ubogega bitjeca zdravstvena zavarovalnica, raje ne razpredam. Še te bi naložila materi, preden dobi nazaj svojega otročka. Če ne, bi bilo za otroka boljše, da ga posvojijo.
Pa tudi če je bil to enkraten alkoholni podvig, bi jo morali skrbno nadzorovati in paziti, kako bo za otroka skrbela. Seveda pri tem izključujem možnost, da ni kriva in da jo je eden držal, drugi pa ji je na silo zlival pijačo v usta. Ubogo dete!!
Ubogi otrok, ki bo dobil tako osebo za mamo, res.
Ok, če želi nekdo škoditi sebi, to razumem, ne razumem pa, da namerno škodi svojemu otroku..tega preprosto nočem in ne morem razumeti..
In kot je napisala ninan… najbrž je ni nihče “posilil” z alkoholom in ga je vzela prostovoljno. Osebno menim, da bi moral biti tudi alkohol na seznamu prepovedanih drog pri nas, saj še vedno največ ljudi na naših cestah umre, ker so se vanje zabili pijani vozniki.
Pojma nimate kako izgleda novorojenček in kasneje otrok z alkoholnim fetalnim sindromom. Sem imela v vrtcu že dva in ni bolj žalostnega, kot spremljati tako prizadetega otroka, ki od življenja nima skoraj nič. Takih otrok nihče ne posvaja, vsi želijo lepe, rožnate, brcajoče štručke, nihče ne želi prizadetih otrok.
Sem šla iskat. In priznam, nisem vedela, da gre lahko za trajne poškodbe. Še bolj sem zgrožena nad njenim početjem.
Alkoholni fetalni sindrom
Alkohol je v zahodnem svetu najpogostejši teratogeni dejavnik in povzroča mentalno prizadetost otrok. Tudi zmerno uživanje alkohola je med nosečnostjo kontraindicirano. Prekomerno uživanje alkohola vodi v prezgodnja rojstva, spontane splave in povzroča nizko porodno težo. Alkohol direktno zavira celično rast v zgodnji nosečnosti, kar naj bi bil eden od vzrokov za razvojne nenormalnosti.[8]
Fetalni alkoholni sindrom je trajna motnja, ki jo zaznamujejo počasnejša rast, neobičajen izgled obraza ter poškodbe centralnega živčnega sistema. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom rastejo počasneje tako v maternici kot tudi kasneje. Poleg neobičajnega videza obraza imajo pogosto manjšo glavo, možgane, srce in hrbtenico. Poleg tega imajo tudi druge anatomske posebnosti. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom se rodijo manjši kot ostali novorojenčki, pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. Pogosto imajo drugačen fizični izgled obraza in zaostajajo v rasti. Imajo tudi težave z vidom, sluhom, pozornostjo, učenjem preprostih stvari, vedenjem v družbi in nadzorovanjem lastnega vedenja. Pogosto uživanje alkohola (7 ali več enot alkohola tedensko) ali opijanje (5 ali več enot alkohola ob določeni priložnosti) močno poveča tveganje za razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Treba je opozoriti, da lahko otrok razvije fetalni alkoholni sindrom, kljub manjšim zaužitim količinam alkohola. Če je plod v maternici izpostavljen alkoholu, pa vendarle ne razvije fetalnega alkoholnega sindroma, je kljub temu rizičen za razvoj številnih duševnih, telesnih ali vedenjskih motenj. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom kot tudi vsemi motnjami, ki nastanejo kot posledica uživanja alkohola v nosečnosti, pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalni zdravstveni nadzor.
Za Pa kaj vas briga: In zakaj ne bi prebrali kaj nekatere mame delajo s svojimi še ne rojenimi otroki? Ga ni opravičila da se napiva nosečnica in potem še nekateri iščete vzrok zakaj? Takega vzroka ni in ga ne sme biti. Glede na to koliko staršev si želi otroke pa jih nimajo, bi morali v primeru take mame življenje otroka spremljati in če mati tako živi še dalje otroka odvzeti. Ma kako si me razjezila veš Kaj vas briga!
Da te ne bojo lastne besede teple enkrat. Kako lahko tako sodiš druge ljudi? e sanja se ti ne, kaj se morda z njo dogaja. Morda je ženska čisto na tleh, preživlja pravi pekel zaradi okoliščin ali alkoholizma – in otroka morda sploh ni načrtovala, pa je zanosila. Morda si sama ne more pomagati.
To, da si nekateri pari (če nimajo otrok, to še niso starši) želijo otroke, vendar jih ne morejo imeti, je sicer res tragično, ampak niti malo povezave nima s temo.
Da te ne bojo lastne besede teple enkrat. Kako lahko tako sodiš druge ljudi? e sanja se ti ne, kaj se morda z njo dogaja. Morda je ženska čisto na tleh, preživlja pravi pekel zaradi okoliščin ali alkoholizma – in otroka morda sploh ni načrtovala, pa je zanosila. Morda si sama ne more pomagati.
To, da si nekateri pari (če nimajo otrok, to še niso starši) želijo otroke, vendar jih ne morejo imeti, je sicer res tragično, ampak niti malo povezave nima s temo.[/quote]
Naše zdravstvo ni popolno, obstaja pa zaščita in prekinitev neželjene nosečnosti, ki je dostopna vsaki ženski. Ne, za njeno početje NI OPRAVIČILA!!!
Kaj naj take matere naredijo, če recimo ne znajo in ne zmorejo živeti drugače, kot tako? SO mar res vredne obsojanja?
Veliko je mladih, ki so odvisni od teh in onih substanc, in zanosijo, pa pri tem imajo težave, ki vsekakor ne bodo manjše, če boste ve VRLE monovke, se zgražale, jezile, obsojale…
Treba bi bilo takim mamicam pomagat, jih poslušat in poskušat razumet, ne pa pluvat po dolgem in počez, nikar….
Imam sina, zdaj starega že tri leta. Rodil se je veliko prezgodaj, s premalo težo, skratka mesec dni je bil v inkubatorju in še mesec dni v bolnici in borili so se ⁄ smo se za njegovo življenje. Še največ pa on sam. Njegova nemirnost, hiperaktivnost, agresivnost, ki se je pojavila z rastjo in diagnoza fetalni alkoholni sindrom, ter še mnogo drugih diagnoz, ki so posledice vsega prepitega alkohola.
Kaj naj rečem, obsojati DA ali NE ? Ne vem? Vse ima svoj čas.
Popolnoma zamenjati življenjske vsakodnevne vzorce, misli in dejanja – povejte mi – je ⁄ ni lahko – toda volja, soočanje, globoko razmišljanje in delo ti pomaga iz začarane, čustvene, neodrasle situacije.
Lahko me obsojate, lahko pljuvate, lahko tudi napišete kar želite – resnica je samo ena in to je ta, da se je bilo potrebno pošteno in z veliko volje vzeti v roke, ter pomagati sebi, posledično otroku in družini, ter tudi družbi, okolici.
Lahko pa vam povem samo to, da večina bodočih mater alkoholičark tega ne zmore, ujetost in vzorci so tako globoko zapisani, ter tako močni, da se ne vidi izhoda, kakor v alku… .
Pri nas boja še ni konec, otrokova nemirnost, nervoza, hiperaktivnost nas včasih spravlja ob pamet. Beg in nadaljevanje s prejšnjim načinom, ter današnje obsojanje bi bilo zdaj brez vezno, oziroma brez pomena. To sva potrebovala in to imava, ne bova se nehala boriti in naredila bova vse, da bova popravila. Lahko bi se zgodilo marsikaj, morda se še bo ali pa ne – a zdaj je tako kakor je.
Menjava vseh celic, tako fizičnih, kakor miselnih ni kakor, ko se gre v trgovino in si kupiš štruco kruha, to je proces ki traja in pot po kateri se hodi ni vedno tlakovana in sončna… .
Kdo je kriv – morda smo krivi vsi, vsak je svojega greha vreden in vsak ima nekaj na kar ni ponosen, oziroma nekaj pred čemer bi želel zbežati ali pa za vedno zredirati z obličja zemlje, kakor da se ni nič zgodilo.
Otroci so ogledalo nas samih in otroci bi naredili vse, da bi rešili tako očeta, kakor mater, morda pa smo ponekdaj mi starši tisti, ki pa ne bi naredili vse, da bi rešili otroka in za nekatere je mnogo prepozno… .
Morda bi morala država storiti več, žal je sam sistem tako narejen, da se podpira odvisnost, kakršna koli je že. In država kot država je zelo mačehovsko nastrojena napram svojemu narodu, otroku, kakor premnoge matere napram svojim malčkom in na koncu koncev je vse premalo očeta, kralja, ki bi vodil, bil pravičen, odločen, pošten in podobno, tako pa se vse preveč soočamo s tiranijo v ožjem in širšem krogu. Sistem je tako narejen, mi pa vse premalo pogumni.
Danes sem srečna, da sem to kar sem, ter da je moje razumevanje takšno karkšno je, morda mi ne bo vse uspelo popraviti, toda trudila se bom do zadnjega dne – to je moja največja želja.
Izkušnja je boleča, pa sem mislila, da je bilo najhuje pred njegovim rojstvom, pa ni čisto tako, najhujše stvari so šele prišle, ko sva začela realno opazovati najinega sinka, kako trpi… .
Želim vsem veliko poguma in obilico sreče, saj imamo le eno in edino življenje na razpolago… .