No, pa razložite, kako je to – iskati znanje oz. neznanje (šolarjev)
Pa prosim, razložite na primerih. Zanima me , če se vam da, tudi učitelje, da razložite, no. Kajti spodaj je tema, kako da se išče danes znanje in ne obratno, pa da to učitelji, nekateri seveda, ne znajo, Zame je to navadno nakladanje. Ko sšprašuješ, vidiš, kaj zna, kaj ne zna, glede na to dobi oceno. Floskula, da se išče danes znanje- kaj to sploh pomeni.
Jaz to razumem tako:
Vprašanje pri geografiji: Kateri je najnižji prelaz v Sloveniji?
Odgovor učenca: Postojna.
Reakcija učitelja, ki išče neznanje: Odgovor je napačen. Postojna je mesto.
Reakcija učitelja, ki išče znanje: Postojna je mesto, ne prelaz.
Učenec se udari po čelu in odgovori, pravilno: “Postojnska vrata”.
Učitelj odgovor prizna kot pravilen, ne glede na prejšnjo “mestno kolobocijo”
Jaz razumem “iskanje neznanja” tako, da učitelj namenoma učence, da se jim maščuje za neposlušnost in lumparije, sprašuje podrobna vprašanja, za katera je skoraj prepričan da ne bodo vedeli odgovora..torej z namenom discipliniranja…ali da nekoga vzame na piko in ga “zatira” s takim spraševanjem, ali da sprašuje takrat, ko meni, da so otroci najmanj pripravljeni, npr. prvi dan po počitnicah ali takoj naslednji dan po celodnevnem športnem dnevu…skratka, išče dlako v jajcu, da bi dal čim slabšo oceno….
Glej, sama sem učiteljica po izobrazbi, vendar tega poklica na opravljam že nekaj let, ampak… V mojih časih, pa to ni tako dolgo nazaj, pa prek srednje šole in tudi na fakulteti je večina učiteljev prav čakala stvar, ki je ne znaš in postavljali podvprašanja ter vrtali in vrtali točno v tisto, kar nisi znal ali pa je bilo znanje bolj švoh. In na koncu ej zgledalo, da nimaš pojma o pojmu. Se še dobro spomni, ko sem za izpit na fakulteti predelala 300 strani in nakoncu sem kot tretje vprašanej dobila nekaj, kar je bilo napisano v opombah. Ker sem prva dva vprašanja obvladala v nulo, mi je baje naredil uslugo in mi dal še 4. vprašanje. ki je bilo kopija tretjega. Torej, ni iskal znanja, ampak neznanje.
Danes pa je to malo drugače. Vprašaš vsakega po malo in vidiš kaj zna in česa ne, ampak daš možnost večih vprašanj in ne obtičiš na tistem, ki ga ni znal. Se pravi, najprej pogledaš širino znanja in šele nato globino. Spodbujaš področje, ki ga učenev dobro pozna.
lp
Iskanje neznanja so hudo dvoumna vprašanja v testu in vprašanja iz drobnega tiska. Gre za podatke ki so podani zgolj kot neka zanimivost, potem pa iz 60 strani ki so se jih morali naučiti dobiš vprašanje iz drobnega tiska. Ali pa butaste fore kot so: napiši ali trditev drži ali ne. Potem pa je trditev sestavljena iz dveh stavkov. Prvi je pravilen drugi pa ne. Potem se naj pa 9 let star otrok v 4 razredu odloči ali je trditev prav ali ne ( zvečer na nebu opazimo večerno zarjo. To je čas zore….in odgovor je). To so zvita vprašanja ki so nepotrebna če iščeš znanje. Vprašaj direktno in čakaj kaj učenec zna. Pri večjih morda lahko tudi malo zmedeš zanalašč ker morajo že bit malo bolj skoncentrirani in morajo znati povezat stvari ampak 4,5 razred….. no ne vem
Ja, ampak po temtakem je dovolj, da se učenec nauči del snovi u nulo, ostalo zgolj prebere ali pa še to ne in, ko je vprašan pač na tista vprašanja, katerih snov ni predelal ne odgovori. Odgovori oz. neodgovori se mu ne štejejo kot neznanje, ampak učitelj toliko časa postavlja vprašanja dokler ne naleti na tisto snov, ki jo učenec zna in tam začne postavljati vprašanja, ki bodo dolačala višino ocene.
Meni to ni všeč in je tudi skregano z vsako logiko. Ocenjuje se znanje. To pa je lahko zelo površno, lahko je povprečno ali pa obdelano u nulo. In potem dobimo učence, dijake, študente z ogromnimi luknjami v znanju, ker pač nekaj je znal , iz tega je posledično dobil dobro oceno, končal celo z odliko ….
Dejstvo je, da učno leto obsega določeno snov, ki naj bi jo učenec spoznal in jo osvojil. Torej rezultat preverjanja znanja je učenčeva pripravljenost spoznati in osvojiti to snov v celoti, ne pa samo en del, ki mu pač najbolj sede.
Jaz bi se bolj strinjala z “jaz razumem drugače” kot z Mojco. Tisto, da še kar vrtajo pri vprašanju, ki ga ne znaš, je tudi iskanje znanja. Sprašuješ in sprašuješ, da bi se človek vendarle spomnil, kaj ve. Potem daš še eno vprašanje, vprašaš z drugega konca, če bo mogoče pomagalo … nekateri ljudje namreč veliko vejo, ampak da tisto izvlečeš iz njih, je včasih prav mukotrpno početje. Včasih deluje, včasih pa nič ne pomaga, ker znanja pač ni. Potem so pa še učitelji, ki postavijo vprašanje, dobijo pravilen ali napačen odgovor in to je to. Se nič ne trudijo, da bi izvlekli znanje.
Joj, ne težite ostale:-))…..Papageno je zadela bistvo.
Pri iskanju neznanja….se učitelj osebnostno-čustveno vpleta. Ker pač njemu njegov predmet NAJVEČ pomeni, ne vidi dlje od svojega nosu in kar vrta in išče, kaj učenec še ne zna…pač učiteljevo nezadovoljstvo.
Sicer pa so zdaj v šolah cilji, standardi znanja in poteh se išče doseganje teh ciljev.
nikar tako
Re: No, pa razložite, kako je to – iskati znanje oz. neznanje (šolarjev)
06.05.10 10:25
Citiram:
drobni tisk
Iskanje neznanja so hudo dvoumna vprašanja v testu in vprašanja iz drobnega tiska. Gre za podatke ki so podani zgolj kot neka zanimivost, potem pa iz 60 strani ki so se jih morali naučiti dobiš vprašanje iz drobnega tiska. Ali pa butaste fore kot so: napiši ali trditev drži ali ne. Potem pa je trditev sestavljena iz dveh stavkov. Prvi je pravilen drugi pa ne. Potem se naj pa 9 let star otrok v 4 razredu odloči ali je trditev prav ali ne ( zvečer na nebu opazimo večerno zarjo. To je čas zore….in odgovor je). To so zvita vprašanja ki so nepotrebna če iščeš znanje. Vprašaj direktno in čakaj kaj učenec zna. Pri večjih morda lahko tudi malo zmedeš zanalašč ker morajo že bit malo bolj skoncentrirani in morajo znati povezat stvari ampak 4,5 razred….. no ne vem
V tem stavku, ki ga navajaš, ni nič spornega – večerna zarja pač ni zora, vprašanje je bilo, ali je (cel!) odgovor pravilen. Mislim, da otrok zna gledati celostno in da je večina otrok v razredu uspela najti pravi odgovor. Včasih starši res preveč kompliciramo.
V tem primeru gre za dva pojma ki su jo morali razložiti ( oz za dva izmed vseh ki so ju morali znati ) in sicer kaj je to večerna zarja in kaj je to zora. Morali so znati tudi kaj je to jutranja zarja in kaj je mrak.. Če učitelj išče znanje povpraša po enem naenkrat in morda zahteva naj se napiše čas ko se pojavi. Ne pa da je ena trditev pravilna, druga pa ne. Ker je bil prvi stavek prav je veliko otrok obkrožilo da drži. Preveč jih je obkrožilo. To pove da se niso mogli odločit kaj bi in so se ozirali na prvi stavek ki je bil pravilen. Gre za past in te se uporablja kadar loviš na napakah ne pa ko iščeš znanje.
Pa imam takih še kar nekaj na zalogi