“Življenje novo se budi, brsti zelenje, cvet dehti. Aleluja!”
Kako poteka današnja nedelja:
Velika noč je največji praznik naše vere. Ob tem prazniku dejansko začutimo katolištvo (gr. katolikos = vesoljni) verovanja v Vstalega… Brez vstajenjske procesije si ne moremo predstavljati velikonočnega praznovanja, ki je ob dobri pripravi izpoved vere v vstalega Zveličarja in pristen izraz velikonočnega veselja.
Obred vstajenja se začne pri božjem grobu. Ko duhovnik Najsvetejše pokadi, odstrani tančico (znamenje smrti) in obrnjen k ljudem trikrat, vsakokrat više zapoje Alelujo, ljudstvo z zborom pa mu odpoje. Nato pevci začno peti vstajenjsko pesem, procesija pa se razvije po krajevni navadi.
Procesijo vodi ministrant, ki nese kip Vstalega – kipu na kratko pravimo kar »Aleluja«, spremljata pa ga ministranta s svečama. Nato se zvrstijo možje in v sredi med njimi veliko farno bandero. Za možmi gredo pevci, za njimi ministranti in nebo z Najsvetejšim, za nebom pa se zvrstijo žene in dekleta. Med procesijo odmeva iz lin zvonika praznično pritrkavanje, pevci pojejo vstajenjske pesmi, med njihovimi premori pa ministranti z zvončki opozarjajo, da prihaja Najsvetejše. Hiše mimo katerih se pomika procesija z Najsvetejšim so ozaljšane z nabožnimi predmeti in zelenjem… Beseda možem na začetku procesije in ženam za nebom: Pridružite se temu veličastnemu izpovedovanju vere bodisi s petjem, bodisi z molitvijo rožnega venca. Klepetanje nikakor ne spada v bogoslužno opravilo!
Morda se bo nekaterim zdela naša zvrstitev v procesiji diskriminatorna. Pa ni tako. Ima čisto praktičen razlog. Gledajoč sprevod se ob prihodu v cerkev najprej zapolni »moška« stran cerkve, fantje pa imajo dovolj časa in prostora, da postavijo veliko bandero na svoje mesto, ki ima prostor na »ženski« strani cerkve. Pri procesijah z Najsvetejšim bodimo pozorni še na eno stvar: Najsvetejše NE SME iti na koncu procesije, pač pa v sredi med božjim ljudstvom. Zato vas dobrohotno opominjam (še posebej imam v mislih “nežnejši del” naše fare), da ste uvidevni in pozorni do Najsvetejšega tudi na tak način. In ob povratku sprevoda v cerkev še besedo mladim: bodite pozorni do starejših in jim odstopite sedež.
Ob povratku v cerkev si damo zopet duška, farna cerkev se ob navdušenem petju zahvalne pesmi kar trese. Sledi še blagoslov z Najsvetejšim, nato pa se duhovnik preobleče v mašna oblačila, slovesnost pa nadaljujemo s »Slavo«.
Sledi bogoslužje božje besede. Poslušamo berili in velikonočni evangelij.
Bog daj, da bi lahko vsako nedeljo pridigal tako polni cerkvi! Po pridigi molimo »Vero« in v prošnjah za vse potrebe prosimo Vsemogočnega.
Sledi prinašanje darov in kajenje oltarja, velikonočne sveče, duhovnika in ljudstva. Kadilo je znamenje spoštovanja, češčenja. Ko duhovnik pokadi oltar, pomeni: oltar je v službi velikega duhovnika. Kar darujemo na njem, naj ugaja Gospodu. Ko diakon pokadi duhovnika, želimo s tem nakazati, da je med nami kot namestnik velikega duhovnika. Zbrano občestvo pokadimo v znamenje, da so vsi krščeni »duhovniško božje ljudstvo«, zato ob kajenju ljudstva vstanemo.
Juhuhu! Končno težko pričakovani velikonočni zajtrk! Blagoslovljene jedi velikonočnega žegna imajo tako bogato sporočilnost, da ne moremo mimo nje. »Bog požegnaj!«
Zaobljubljena protipotresna pobožnost
Letos mineva 110 let od katastrofalnega ljubljanskega potresa, ki je poškodoval tudi našo farno cerkev in nekaj hiš. Cerkev je bila tako poškodovana, da so jo predniki morali podreti in postaviti novo (sedanjo) cerkev. Naši predniki so se ob potresu zaobljubili, da bodo oni in zanamci vsako leto v prošnjo in zahvalo za odvrnitev »šibe potresa« na veliko noč opravljali procesijo z Najsvetejšim in molili na čast priprošnjikom zoper potres. Kljub težkim časom totalitarnega režima je bila zaobljuba Bogu močnejša.
Ko duhovnik pokadi Najsvetejše, se takoj zvrstimo v procesijo in gremo iz cerkve. Ta procesija se od vstajenjske razlikuje tudi po tem, da med procesijo vseskozi zvonijo zvonovi.
Ko pridemo v cerkev, so na vrsti pete litanije Matere Božje in molitve na čast svetnikom: Materi božji, sv. Jožefu, angelom varuhom, sv. Alešu, sv. Emigdiju in sv. Frančišku Borgiju. Podoba Marije in Jožefa sta v stranskih oltarjih, drugi priprošnjiki pa so upodobljeni na freskah obokov cerkve. Tako se že na prvi pogled vidi, da je naša cerkev »potresna«.
Po molitvah sledi še blagoslov z Najsvetejšim in obljuba se neprekinjeno spolnjuje. Naj bo tako do konca sveta! AMEN!
Če kdo tu lapa, si to ti.[/quote]
ZAKAJ SI SE VTAKNIL V MENE?? KAJ TUDI TI NIMAŠ UREJENEGA SPOLNEGA ŽIVLJENJA
ALI IMAŠ LEVI NAVOJ?????????????????[/quote]
Poglej ti, ki si si znala izbrati tako primeren nick. Marsikomu, ki ni kristjan ali pa je le manj razgledan v teh stvareh, bo prispevek svetega duhovnika dobrodošel vpogled v ta krščanski praznik. Sama prav rada kdaj preberem (če le najdem v slovenščini) kaj takšnega o hanuki, divaliju ali bajramu. Na ta način se ljudje izobražujemo in morda pridobivamo na strpnosti.
Tvoj prispevek pa le razgalja tvojo možgansko in duhovno maloposest. Bolje rečeno ničevost. V bodoče nam mirno lahko prizaneseš s tvojimi “prispevki”.
In ne skrbet, moje spolno življenje je urejeno.
Kakšna škoda? Kje? Zakaj? Vidiš v dupliciranju svojih genov edini smisel življenja, ki ga živiš?
Pri 7 milijardah ljudi na svetu?
Naj ti povem, da tvoj otrok nosi samo 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tvojih genov, tvoj vnuk morda še 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, pravnuk morda samo še 12,5 … čez nekaj generacij tvojih genov NI VEČ! Če je vmes še kakšna mutacija na delu, pa morda tudi celotno človeštvo ne bo več, kar je doslej bilo (pri tem, kar vidim, niti ne bi bilo večje škode).
Daj, malo razmišljaj s to svojo glavo!
Vprašanje za Sv.duhovnika:
Je v cerkvi toliko razpuščenega obnašanja, da bi težko rekla, da se pa prav tam poskrbi za dušo.
Naprimer: celo leto župniki mašujejo praznim cerkvam, no skorajda; a za takšne praznike stavbe 5X premajhne; in da se spomnim, kako silijo že dojenčke in male otroke celo uro čisto primiru bit. Ja, ja saj je rekel Kristus “pustite otročiče k meni”pa nisem prepričana, da je menil na vse vreščeče, jokave in poskakujoče; pa sveta spoved! Lepo vas prosim, saj potem bi lahko človek kar naprej grešil, ko ti pa odpustijo vse grehe. Še nikogar nisem videla, da bi se osebno šel opravičit tistemu, ki mu je storil krivico ali poravnal škodo in šele potem šel k spovedi; pa še dosti je tega….. Me zanima vaše mnenje.