Imam idejo, kako znižati število zaposlenih v javnem sektorju za 1 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, in sicer: Zaprimo vse tiste institucije, ki so namenjene osebam s težavami v duševnem zdravju in z motnjami v duševnem razvoju, ker so osebe s težavami v duševnem zdravju zmožne samostojnega življenja (v teh institucijah so večinoma zaradi predsodkov okolice), osebe z motnjami v duševnem razvoju pa so ob ustrezni osebni asistenci zmožni življenja izven institucij. Prav tako naj se zaprejo vse institucije za druge invalide, mlajše od 65 let, ker so ob ustrezni osebni asistenci zmožni neodvisnega življenja zunaj institucij. Pri teh institucijah mislim predvsem na posebne socialno varstvene zavode, kot so Prizma Ponikve, Zavod Hrastovec-Trate, Dom Lukavci, Dom Nine Pokorn Grmovje, Socialnovarstveni zavod Dutovlje, Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka (no, pri slednjem bi pustil oddelek starejših). Varstveno delovne centre je pa treba privatizirati, naj bodo kot invalidska podjetja, ne pa da so proračunski uporabniki…

Samo nekaj me zanima? Kdo bo poskrbel (plačal) za stanovanja in za osebno asistenco za osebe s težavami v duševnem zdravju in z motnjami v duševnem razvoju? Zakaj naj bi to pomenilo kar za 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zmanjšano število zaposlenih v javnem sektorju?
Bo hudo dementen 50 – letnik res toliko bolj kvalitetno živel ob asistenci, kot v domski oskrbi? Ne vidim prave logike. Seveda pa to močno verjamem za vitalno, življenjske energije polno mlajšo osebo, ki je invalidna, a kljub temu popolnoma zmožna sprejemati lastne odločitve. Da pa bi bilo to ceneje za družbo? Prosim razloži!

ja super, pol pa počasi še vse ostale institucije zapret, ker če je človek v kameni dobi bil zmožen preživeti ob ogenjčku v jami, mu tudi sedaj ne bo nič hudega

Ja, logika je takšna, da si država pač prizadeva zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju, kot da bi bile plače zaposlenih v javnem sektorju edini strošek zanjo, po drugi strani pa zapravlja za različne brezvezne nakupe blaga, storitev in gradenj, ki stanejo več kot znaša letna masa plač v marsikaterem javnem zavodu. V bistvu je vse to zgoraj namenjeno prikazu nesmiselnosti tega, da zmanjšamo število zaposlenih v javnem sektorju za 1 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, če država ne bo zmanjšala svojega zapravljanja še kje drugje, ne le pri zaposlenih. Nadalje vsi tisti, ki jih kdorkoli (ne le država) odpusti iz poslovnih razlogov ali upokoji, navsezadnje spet bremenijo državno blagajno… Tako da se to ne splača… To je nesmiselno. Bolj smiselno bi bilo npr. pametneje načrtovati, kako pomagati podjetjem v težavah – npr. te kreditne sheme, subvencije, ipd., so navadna bedarija, ki bo državo drago stala, učinka pa ne bo nobenega.

Veš kaj. Ko boš vsaj prbližno razumel kaj je invalidnost in kaj motnja duševnega zdravja pa se spuščaj na ta nivo.

Da pa se zmanjšat število zaposlenih za mnogo več kot 1 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} že samo s tem če ukinemo vse agencije, direktorate in podobno sranje, ki je samo sebi namen. Poleg tega pa se naj pogleda na ministrstva koliko ljudje resnično delajo.

Vem za ministrstvo, ki ima zalposlenih 12 pravnikov in daje vsa pravne mnenja izdelat drugam.

Vsi zaposleni, ki so jih zaposlili v času predsedovanja EU še vedno tam vetrijo in oblačijo čeprav dela za keterega so bili zaposleni že zdavnaj ni več.