Lepo pozdravljeni!

Upam, da si boste lahko vzeli nekaj minutk za odgovore na moja vprašanja. V petek (26. 3.) imam ginekološki pregled z odvzemom brisa materničnega vratu. Ker bo to moj prvi ginekološki pregled, imam nekaj vprašanj in sicer:

1. Nekje sem zasledila, da se pred pregledom ni dobro prhati (to je najbrž mišljeno za dan pregleda 🙂 ), pa me zanima ali je to res, saj bi se sicer zaradi boljšega občutka oprhala tudi pred odhodom na pregled;

2. ZM je bila 17. 3., včeraj je bil očitno zadnji dan menstruacije, saj je danes nimam več. Ker vem, da je treba pregled v primeru menstruacije prestaviti, me zanima, ali lahko tudi to, da se mi je krvavitev zaključila 3 dni pred napovedanim pregledom, kaj vpliva na rezultat?

3. Pa še to: kako se šteje ciklus po prenehanju jemanja KT? 5. 2. sem vzela zadnjo tabletko (Cerazette); torej štejem za 1. dan ciklusa 6. 2.?

Ali pri ginekološkem pregledu z odvzemom brisa MV ginekolog vzame samo bris, ali opravi zraven tudi “običajni” pregled?

Dr. Pušenjak, opravičujem se Vam, če so vprašanja zastavljena nekoliko osnovnošolsko, ampak saj najbrž razumete 🙂

Že vnaprej hvala za Vaš čas; lep dan Vam želim!

Spoštovani,

tole s prhanjem pred pregledom je malce mimo. Seveda se lahko oprhate, ni pa priporočljivo spiranje nožnice, če imate to slučajno v navadi. Čim krvavitve ni več, bi naj bil bris merodajen. Saj je včasih uporaben tudi ob rahli krvavitvi, vendar raje ne tvegamo. Prvi dan ciklusa po prenehanju uporabe KT je prvi dan, ko se je začela krvavitev. Ob KT itak ni ciklusa oziroma je umeten.
Ob preventivnem pregledu se običajno vzame bris, pogleda videz površine materničnega vratu in naredi dvoročni otip maternice, njene premakljivosti, velikosti, oblike ipd. in materničnih priveskov (jajčnikov ipd.).

Spoštovani dr. Pušenjak,
jaz pa imam čuden problem. Ob ginekoloških pregledih namreč čutim izredno nelagodje, zaradi česar sem razvila pravi strah pred temi pregledi. Še posebej pa pred tistimi kovinskim, mrzlimi instrumenti, ob katerih se vedno zdrznem.
Me pa zanima kaj pomeni pregled v spekulih – zrcalih. Ali se le-ta vedno opravi s speculom (račjim kljunom)?
Opazila sem, da so nekateri spekuli plastični in prozorni, drugi pa kovinski.
Zanima me, kje so tu zrcala oz. zakaj se temu tako reče? Rada bi namreč razumela to metodo, potem mi bo mogoče kaj lažje.

Nekoliko sem se sčasoma že sprijaznila s tistimi račjimi kljunčki. Pred kratkim pa sem naletela, da me je moja ginekologinja želea pogledati z nekima dvema kovinskima ploskvama oz. predmetoma, dolgima verjetno več kot 25 cm. Mi lahko pojasnite, kako pa to funkcionira? Je to enak pregled oz. se z njim lahko doseže enak namen, ali pa je izbira orodja odvisna ali se dela bris MV in gleda v MV ali pa ne? Kaj menite vi, kateri instrument ali račka ali tiste ploskve, bi lahko bile za nekoga, ki ima s tem takšne strahove, bolj neprijetne?

Lepo prosim za vaše mnenje. Nekoliko sem bila šokirana, zakaj oz. čemu bi mi ona sedaj rada vstavila nekaj drugega, kot sem bila že navajena. Se zahvaljuejem za vaš čas, ki nam ga namenjate!

Spoštovani,
vsi omenjeni inštrumenti služijo istemu namenu, namreč razmaknitvi sten nožnice in prikazu materničnega vratu in njegove neposredne okolice. Račji kljun je nekakšen laični opis inštrumenta, ki je enoten, torej v enem inštrumentu ter ga obvladujemo z eno roko ter ga strokovno imenujemo tudi spekulum, kar v prevodu pomeni ogledala. Zakaj ogledala? Ker se od kovinske stene inštrumenta svetloba odbija in posredno osvetli maternični vrat in prosti del nožnice, ki si ga med pregledom moramo ogledati, da prepoznamo morebitne bolezenske znake in spremembe, ki so pomembne za zdravje ženske. Material, iz katerega je tak “spekulum” ali “račji kljun” izdelan, se je z razvojem tehnologije izboljšal in zdaj obstajajo seveda tudi plastični spekuli, bodisi prozorni, skozi katere vidimo tudi pokriti del nožnice ali neprozorni, ki ima v bistvu enako vlogo kot kovinski Prednost plastike je ta, da ima zelo nizko specifično toploto, torej je bolj izolator kot prevodnik in se zelo hitro ogreje, oziroma sploh ne zadrži kaj dosti toplote, zato hitro, oziroma že ob dotiku s kožo doseže temperaturo tkiva, s katerim je v stiku. Kovinski spekulum v nasprotju s plastičnim veže kar precej toplote, preden ves doseže telesno temperaturo, zato je ne ogret lahko zelo neprijeten pri pregledu. Sodobne ginekološke ordinacije so zato opremljene z ogrevalnimi predali, ki so ogreti na 35 do 36 stopinj celzija in je ob uporabi takšnih predalov tudi pregled s kovinskimi spekuli manj neprijeten. Plastični spekuli imajo to slabost, da so bodisi izdelani za enkratno uporabo ali mogoče za “osebno uporabo”, torej bi lahko ženska k ginekologu prinesla tudi lastnega, ki bi ga kupila v ustrezni trgovini ter nato sama čistila doma za večkratno uporabo, če je že za večkratno uporabo in sterilizacijo, pa zagotovo ne zdrži toliko kratne uporabe kot zdržijo kovinski iz nerjaveče medicinske pločevine. Ti so namreč tako rekoč večni. Ginekolog, ki dela s pravim odnosom do pacientke, ne bo nikoli uporabil hladen kovisnki inštrument, ne da bi ga prej ogrel na vsaj približno znosno temperaturo. To lahko dosežemo tudi tako, da ga pred uporabo nekaj časa zadržimo v rokah in pogrejemo na vsaj približno telesno temperaturo malo nad 30 st. C.
Omenjate še dvodelna ogledala ali spekula, ki so manj primerne za ambulantni ginekološki pregled, saj za uporabo zahtevajo obe roki, torej za morebitno jemanje brisa ali kakršenkoli poseg na materničnem vratu in nožnici potrebujemo še asistenco oziroma 3. in 4. roko. Takšno orodje se zato večinoma uporablja v operacijski dvorani in po porodu, kjer pa se z eno žensko praktično vedno ukvarjata vsaj dva zdravnika oziroma zdravnik in asistirajoča medicinska sestra ali babica. Za hitri pogled brez kakršnegakoli ukrepa je takšno orodje sicer tudi primerno, ampak samo optični pregled le redko pride v poštev.