Kdo od vas ni bil nikoli v času svojega otroštva v bolnici?
Sama prve tri mesece (se itak ne spomnim) in šele kasneje pri dobrih sedemnajstih. Hčerka do devetega leta kakšni šestkrat, potem ne več, sin pa do polnoletnosti vsaj dvanajstkrat. Pri tem štejem za bolnišnico tudi preglede, pri katerih je le enkrat prespal. Kot je bilo normalno za čas njunega otroštva sta bila vedno sama, razen prvega meseca po rojstvu, ko sem bila skupaj s sinom.
Se pa moram pohvaliti, da sem bila leta 1978 ena redkih, ki je štirimesečno hčerko hodila dojit trikrat, štirikrat na dan, o tem da bi ostala kar z njo (kar bi bilo takrat precej lažje) pa ni bilo nobenega govora.
Bila pri treh letih en mesec.
Še danes se spomnim, kako mi je bilo hudo in koliko sem prejokala, da me je kar tiščalo v prsih. Trebušna prepona me je bolela od joka.
Spomnim se, da sem stala v posteljici in se držala za ograjo in jokala. Spomnim se, da sem sedela na tleh sobe in jokala …..
Ne spomnim se ničesar drugega kot joka in bolečine od joka.
Zato bom dokler bo moja hčerka želela, vedno ob njej, kadar bo v bolnici!
Na žalost je to kar velikokrat in je samoumevno, da sem z njo.
Vsi se spominjamo takih in drugačnih težkih dni, ko nam je bilo težko in smo jokali, staršev pa ni bilo,da bi nas tolažili. Čeprav je težko verjeti, nas je to utrdilo in nam dalo moči, da smo pozneje preživeli še marsikaj hujšega. Naše otroke zato sedaj pretirano varujemo in želimo obvarovati čisto vsega hudega, kar je napaka. Otroci potrebujejo tudi bolečino, jok in stres, da bodo lahko odrasli v psihično zdrave ljudi, ki ne bodo klonili ob najmanjših težavah. Vem, da je nekaterim tole težko verjeti, ampak je čista resnica. Če tudi na drugih področjih življenja takole varuješ svojo hčerko, da ja ne bi občutila kakšnih hujših travm, ji delaš medvedjo uslugo.
sama do 27 leta nisem bila nikoli karkoli bolana in tudi v bolnice ne.. zdaj pri otrocih pa smo bili janurja in zdaj marca. vse smo nadoknadili..
sem se pa že tolikokrat spraševala zakaj so tile naši otroci tolk bolani in vedno več otrok po bolnicah..v času naše mladosti pa ni bilo tolk bolanih… le redkokdo je mogu v bolnico sploh kar se tiče teh viros in ostalega
moja 17 letnica še nikoli,
ta druga je bila malo pred letom in še enkrat malo po letu, obojektat 14 dni v bolnici. Takrat še starši nismo imeli možnosti ostati tam.
sama – prevečkrat.
Tudi že čisto na robu….
Tam do četrtega razreda se je to ponavljalo. Potem pa sem si zgleda opomogla. Trkam sedaj, ker težav imam še dovolj, a Hb ne za v bolnico.
