Neresnične obtožbe/laži – kako se boriti?
Zanima me, če sodišče uvede kakšne “sankcije”, če se ugotovi, da nasprotna stranka na obravnavi navaja neresnične trditve?
Moj bivši partner je namreč v tožbi za “skrbništvo” navedel cel kup laži/cel kup neresničnih, težkih obtožb (ki bodo z moje strani podprte tudi z dokazi o tem, da so neresnične, čeprav sem nekje prebrala, da včasih tudi to ni dovolj), ampak me, glede na to, da zaradi tega trpi nedolžen otrok in da naj bi se vse vrtelo v dobro otroka (čeprav sem na veliko žalost ugotovila, da to ne drži), zanima, ali v takem primeru sodišče kako “posreduje” ali se to pač pomete “pod preprogo”, čeprav bi se lahko zadeva, če bi obe strani “igrali pošteno igro”, razvila in končala mnogo hitreje, kar bi bilo dobro za otroka?
In kako se sploh boriti proti lažem?
Hvala in lep pozdrav!
Po izkušnjah moje prijateljice sodišče ne uvaja nikakršnih sankcij za lažnive navedbe, nasprotno, vsem lažnivim in tudi z argumenti ovrženim navedbam verjame kot da so suho zlato predvsem če prihajajo iz moških ust, ki se borijo za skrbništvo (full se jim gre da napolniijo vsaj minimalno kvoto moških skrbništev!). Četudi celo izvedeniško mnenje v celoti potrdi tvoje navedbe in ovrže njegove (in to celo mnenje psihologinje, ki jo “hvalijo” kot zaščitnico moških očetvoskih pravic, pol ti je jasno za kakšen poden od fotra lažnivca gre!!!)Vse pomete pod preprogo, preverjeno. Menda se splača full lagat, ampak če nisi tak karakter pač gradiš na poštenju in upaš na najboljši razplet. Na koncu itak dobiš gnili kompromis….ki nakakor ni v korist otrok. Traja zelo dolgo – do kompromisa namreč, čeprav je jasno,d a bi ob pošteni igri vsi še najbolj pa otroci dobili veliko več. Ampak, če imaš kot moja prijateljica opravek z enim moškim lažnivim pr****, ki je še varalica povrhu in sedaj tanovi meče pesek v oči in jo zavaja s priposestvovano hišo (za katero se njegova bivša še vedno borti ampak sodišča še manj delujejo??? mislim za ponoret kakšni gnoji tam delajo!!!!) nimaš nobene druge možnosti kot da poskušaš dokazati in se sprijazniš z ureditvijo, ki je za otroke zelo zelo slaba (to vidimo vsi v okolici ampak institucije pa nič!!!!). Otroci bodo tem ljudem nekoč gotovo izstavili račun!
Se popolnoma strinjam z angeliko. Sodišča sploh ne zanima resnica,bolj to, da zadostijo v enakomernem razmerju določeni kvoti obravnav v določenem obdobju! Zdaj je obdobje “moških skrbništev”, ker so šli nekateri očetje (verjetno upravičeno ) v medije, hkrati pa povzročili, da sodišča in še institucije pred njimi niso naklonjena tistim materam, ki res doživljajo nasilje in ki se res trudijo v dobro otrok!
Ponavadi taki “kvazi” očetje kaj kmalu po sklepu sodišča pozabijo, kaj vse morajo kot skrbniki otroku nuditi… Seveda pa jih redno zalagajo z denarjem, ki je na koncu koncev tudi merilo “prave” skrbi za otroka.
Normalni starši dobro vejo (vemo) da temu ni tako in da so otroci v večini primerov prikrajšani za pravo starševski ljubezen, skrb in vzgojo….
Slej ko prej se ta otrok znajde pri raznih svetovalnih delavcih, psihiatrih, tudi ustanovah… Zakaj in kako pride do tega, se nihče ne vpraša.
Tudi strokovnjaki opravijo svojo “normo” in krog je sklenjen!
Ta otrok pa bo slej ko prej starš! In zgodba se bo ponovila!
Ker kljub temu, da so jih obravnavale vse institucije , do sodišč, niso pridobili osnovnih življenjskih izkušenj in primarne vrednosti medsebojnih odnosov!
Tudi v mojem primeru so bile njegove laži “pometene pod preprogo”, brez kakih sankcij. Šlo je za preživnine, za katere je trdil, da jih je plačal. Verjeli so sicer meni, da jih ni plačal, vendar sankcij zaradi laganja pa ni bilo.
Torej, ja, laži na naših sodiščih so dovoljene, tudi take, za katere se da dokazati, da so laži.
Najbolje se je sploh ne boriti.
Iz knjige “Vrata brez vrat” (koani in zenovske zgodbe):
Mojster Hakuin je bil pošten in moder človek, zato je pri vaščanih užival velik ugled. Nedaleč od njegovega doma je živela lepa mladenka, hči trgovca z živili. Močno presenečeni so njeni starši nekega dne ugotovili, da dekle pričakuje otroka. Sprva ni hotela izdati imena otrokovega očeta, po dolgotrajnem prigovarjanju in grožnjah pa je krivdo naprtila sosedu Hakuinu.
»Pa naj bo,« je bil odrezav njegov odgovor, ko so mu dekletovi starši prišli povedat novico.
Hakuina ni motilo, da je izgubil ves ugled, ki ga je bil deležen v vasi, ampak je malčka kmalu po rojstvu vzel k sebi, in mu posvetil vso skrb. Hranil ga je z mlekom, ki ga je dobil pri usmiljenih sosedih.
Po letu dni trgovčeva hči tega ni mogla več mirno gledati. Staršem je priznala, da je pravi oče neki mladenič z ribje tržnice. Osramočena družina se je na vso moč opravičevala in prosila Hakuina, naj jim vrne otroka.
Hakuin jim ga je dal, rekel pa ni drugega kot: »Pa naj bo!«
Seveda se pojavlja laž na obeh straneh. Ko ti sodišče napiše, da verjame osebi, ker je njena zgodba “bolj verjetna”, potem je to velik problem. Pač zgleda , da je laž osnovna pravica na sodišču. Bolj kot lažeš, bolj je zate.
Jaz sem kot moški bil ravno zaradi tega prikrajšan, no ne samo jaz, ampak tudi otrok, za katerga so rekli , da je to v “njegovo korist”. No, zgodbe še ni konec. Sem pa opazil, da so sodišča malo bolj previdna… ker so se zgode začele medijsko izpostavljat.
O tem sem že pisal v enem izmed postov.
Jaz se laži ne poslužujem in se jih ne bom posluževala – čeprav bi glede na vaše odgovore bilo “bolje” na veliko lagati. Nočem, da ima najin otrok za mamo “lažnivko”, ki ne izbira sredstev, da bi dosegla nek “cilj”. Žal pa nasprotne strani to ne moti in raje igra “umazano igro”, kot pa da bi pomislila kaj je dobro za otroka – laži prav gotovo to niso. Žalostno!
sodišče spregleda in ne sankcionira laži…ok naj bo, vendar vseeno je pozorno na to, da znaš ti vsako laž argumentirano ovreči…….sem sama preizkusila in se obnese…..