Iz takšnih razlogov eni spravljajo otroke na svet?
Citiram:
tehna
Ja, jaz sem to uspešno odpravila s psihoterapevtom, ki je bil toliko pameten, da mi je ves čas govoril, da moram čimprej imet kakšnega otroka, da se malo zamotim, ker se preveč ukvarjam sama s seboj. In še prav je imel.
Za marsikakšen razlog za imeti otrok sem slišala, ampak to, da ga moraš čim prej imeti, da se tako rešiš depresije, tega pa še ne. Vse to pa še iz ust psihoterapevta. Prav zgrožena sem. Mi je jasno razmišljanje, da se potem nimaš časa ukvarjati s seboj, ker se moraš z otrokom, ampak po moje na ta način samo potlačiš svoje travme, jih ne razpucaš, enkrat udarijo ven, nasrkajo pa verjetno otroci.
ma in ti zdaj verjameš vsemu, kar prebereš na netu? mogoče ji tega sploh ni rekel, ampak je ona to tako razumela. mogoče je ta psihoterapevt nek mazač. mogoče si je izmislila. in ti si lahko zaradi enega stavka, ki je lahko plod domišljije, čisto zgrožena? ali pa pač rada iščeč stvari, nad katerimi s epotem zgražaš, ker ti to daje nek poseben občputek, kako normalna si ti?
če ji je reku psihoterapevt, ji je najbrž omenu psa al pa mačko, otroka si je pa zmislna, da ji je reku nej naštima, zato da bo lahk še partnerja če ga ma psihirala ne sam zarad sebe ampak še zard otroka.. nikol ne veš :)))
Ja, in to počne 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi. Sami s seboj ne vedo, kaj početi, nažurali so se, neko službo imajo (ali pa tu ne) zdaj pa so zdolgočaseni in si pospešeno začnejo iskati partnerja, da bodo z njim izpolnili svoje življenjsko poslanstvo – imeli otroke.
Kaj ti ni jasno?
Dokler nimaš otroka ne moreš vedeti kaj to sploh je starševstvo in ja vsi ga imamo zaradi nekega razloga na začetku ravno ne zaradi ljubezni do otrok ki jo do takrat sploh ne poznamo oziroma ne vemo kaj je to.
In zakaj staršem ki izgubijo otroka tudi svetujejo naj imajo še kakšnega, da bodo lažje preboleli….
Meni se to kar je predlagal ne zdi sporno vendar čisto življenjsko.
Zakaj pa misliš, da punčkam kupujejo punčke ali pa dojenčke za igrače? To je vse družbeni brainwashing od malih nog dalje. Po puberteti pa še narava naredi svoje z vgrajenim nagonom po reprodukciji, in na koncu je družbeno povsem sprejemljivo, da se spregleda, kako se ego staršev samo tolaži s tem, kako ‘brezpogojno ljubi’ (lastne duplicirane gene) podmladka.
Moj je pa najbolj pameten (ali pa: najlepša)? Ja, valjda :)))))))))) Bo življenje pokazalo koliko koristi bo od njega.
No, vsaj na starost bo kdo poskrbel zame … ful nesebično :)))
… takšnih je po moje 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Tale terapevtov nasvet je za moje pojme seveda bedast. Prav tako pa so mi mimo vaše debate, zakaj sploh imamo otroke. Otroke imamo preprosto zato, ker si jih želimo zaradi NAGONA. Če ne bi bilo nagona, človeka sploh ne bi bilo več. Ker je dejstvo, da se NIKOMUR ne sanja, kako je imeti otroka, kakšna je ta “največja ljubezen” ter kakšne “težave” oziroma spremembe otrok prinaša v življenje, dokler seveda ne postane starš…
tisti imajo otroka kljub temu, da že imajo smisel življenja. Imajo pa ga seveda zaradi biologije. Starševski nagon. Razlika med enimi in drugimi je samo v tem, da prvi rabijo otroka, da bi se samouresničili in če ga ne bi imeli, bi do konca življenja to objokovali in ne bi vedeli kaj s seboj, drugim pa je otrok samo ena od pomembnih stvari v življenju. Če ga ne bi imeli, bi se ravno tako samouresničili, pač na drugih področjih.
To se super vidi pri tistih, ki ne morejo imeti otrok. Imaš take, ki se smilijo sami sebi, ki ne morejo niti pogledati drugih otrok, ne da bi dobili solzne oči, ki padajo v depresijo, ker otroka ne morejo imeti itd. skratka, so človeška razvalina. In pa drugi, ki ne morejo imeti otroka, vendar imajo vseeno svoje življenje, so z njim zadovoljni in srečni in tega, da ne morejo imeti otrok ne jemljejo kot osebno tragedijo. Poznam obe vrsti ljudi. vsak zase pa ve, kako bi bilo z njim, če ne bi imel otrok. Ali bi spadal med prve ali med druge. Seveda ne moreš vedeti zagotovo, nekako slutiš pa vendarle lahko.