Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Anksiozne motnje in depresija

Default avatar

DPetra

Je kdo od vas te motnje uspešno odpravil s psihoterapevtom? Koliko časa je trajalo?
Default avatar

DPetra

Vem, prebrala po dolgem in počez 100x. Javila sem se tukaj ker vem da je ogromno ljudi na tem forumu, pa morda se najde tudi kakšen tak.
Default avatar

mega ne

Ja JA anksiozne motnje in depresija in psihoterapevt, ki ti prikimava in govori kaj ne smeš delati, a delati moraš ravno tisto, kar on govori da ne smeš, moraš hoditi v službo, moraš opravljati vsakodnevne obveznosti, vem da te to utesnjuje, to je anksioznost, vem da psihoterapevt govori, da se moraš ravno tega razbremeniti, moje izkušnje so s psihoterapevti slabe, če ne razčistiš v glavi sama in se ne sprijazniš s situacijo in jo sama skušaš nekako počasi spraviti na normalen oz. racionalen nivo, ti noben psihoterapevt ne bo pomagal. Moji psihoterapevti, so pozaba. Njihove tablete pa tudi, s počasnim razmislekom in poizkusom racionalizacije vseh obveznosti in težav lahko to rešiš sama.
Kaj čmo, takšni smo, takšno imamo.
Default avatar

tehna

Ja, jaz sem to uspešno odpravila s psihoterapevtom, ki je bil toliko pameten, da mi je ves čas govoril, da moram čimprej imet kakšnega otroka, da se malo zamotim, ker se preveč ukvarjam sama s seboj. In še prav je imel. Dve leti tablet sta mi pomagali ravno toliko, da sem bila v času tablet res OK, ampak po prenehanju se je vse ponovilo in to 2X. Šele ko sem si rekla: "Dost mam tega sr...." in se odločila svojo energijo usmerjat drugam (res v otroka), mi je uspelo. Sedaj je od tega že 5 let in prav lepo živim.
Default avatar

mega ne

tehna je napisal/a:
Ja, jaz sem to uspešno odpravila s psihoterapevtom, ki je bil toliko pameten, da mi je ves čas govoril, da moram čimprej imet kakšnega otroka, da se malo zamotim, ker se preveč ukvarjam sama s seboj. In še prav je imel. Dve leti tablet sta mi pomagali ravno toliko, da sem bila v času tablet res OK, ampak po prenehanju se je vse ponovilo in to 2X. Šele ko sem si rekla: "Dost mam tega sr...." in se odločila svojo energijo usmerjat drugam (res v otroka), mi je uspelo. Sedaj je od tega že 5 let in prav lepo živim.
no tako nekaj si moraš najti, tablete niso rešitev, ali pa jih jemlješ celo življenje, nič ne rešiš in se povrhu še zastrupljaš, pa naj še toliko govorijo, da niso škodljive, škodljive morda res niso, a čisto vsako zdravilo ima stranske učinke, pomaga pa tudi ne, dokler ti ne uspe v glavi razčistiti in razčistiti sama s seboj.
Kaj čmo, takšni smo, takšno imamo.
Default avatar

DPetra

Torej se je je možno znebiti tudi z lastno voljo? Si delala s kakšnimi knjigami?
Default avatar

poznavalka

Prave depresije se je mogoče znebiti z lastno voljo približno toliko kot samega sebe za ušesa potegniti iz živega peska. Vsaj na začetku so pri hudi depresiji praktično vedno potrebna zdravila.
Seveda imaš ob zdravilih tudi sam ogromno dela, preden se odvadiš depresivnih vzorcev razmišljanja in se oddaljiš od okolja, ki te v tako razmišljanje sili (starši, partner).
Default avatar

fijhb

DPetra je napisal/a:
Torej se je je možno znebiti tudi z lastno voljo?
Brez lastne volje ti zagotovo ne bo uspelo. To je prvi pogoj, da imaš željo, da se tega rešiš, torej svojo lastno motivacijo. Odvisno pa, koliko so težave hude, kakšna zdravila potrebuješ, kakšno dodatno terapijo. Če ni v hudi obliki, potem so v pomoč antidepresivi, psihoterapija, drugače pa hospitalizacija, močnejša zdravila, pomirjevala.
Default avatar

obup!

tehna je napisal/a:
Ja, jaz sem to uspešno odpravila s psihoterapevtom, ki je bil toliko pameten, da mi je ves čas govoril, da moram čimprej imet kakšnega otroka, da se malo zamotim, ker se preveč ukvarjam sama s seboj. In še prav je imel.
Temu bi jaz vzela licenco. Pacientke z duševnimi težavami nagovarjati, naj rojevajo otroke, ker jim bo potem bolje. Pa kaj je otrok, rekvizit, ki ga spraviš na svet, da se zamotiš? Zgrožena sem.
Default avatar

Amyzol

10 let sem bila na antidepresivih, potegnila pa sem se sama iz podna. Začela sem delat na sebi, se naučila ločit, kaj je pomembno in kaj ne, hodit na sprehode, v sebi sem se umirila, si govorila pozitivne stavke, prebirala knjige (Moč je v tebi od Luise Hay) in je šlo počasi na boljše. Zdaj sem že nekaj let brez tablet in čisto ozdravljena. Nič več napadov in strahu nimam v sebi. Ne bojim se nikogar in ničesar. Vsak dan sem hvaležna, da sem se pobrala in sem zdrava in taka hočem ostati.

Veliko sreče in moči ti želim!
Default avatar

depra

Psihoterapija? Tudi psihoterapevti, sploh tisti privat, ki kujejo visoke dobičke, znajo biti po mojih izkušnjah lahko precej v riti ljudje. Če jih že misliš obiskat, jih najprej preveri na prvem brezplačnem obisku. Če se ti to da. Se ti prijazno smejčkajo, ampak bolj pomembno je, če ti dajo občutek, da ti lahko pomagajo, da so brihtni, topli, razumevajoči. Vsekakor svetujem previdnost in izbirčnost. Ker da postaneš pri nas psihoterapevt, moraš dati skozi šolanje, ki noro noro veliko stane in si ga povprečni ljudje brez finančnega backupa ne morejo privoščiti. Do naziva psihoterapevt prideš, če imaš dosti keša, tvoja osebnost pri tem ni pomembna. Torej, previdno pri privatnikih, jaz bi šla definitivno raje v neprofitne vode.
Default avatar

DPetra

Ni tako hudo, vendar bi odpravila če se da. Hvala vsem.

Amyzol, si morala imeti pa res veliko lastne volje in motivacije da ti je to uspelo. Res norooo.
Default avatar

tia6

Bila na tem štiri leta nazaj. Je hudo. Sicer sama nisem bila v depresije, imela pa sem generalizirano anksioznost - strah in telesni simtomi so bili v taki ali drugačni obliki prisotni ves čas...Nekako sem šla skozi brez antidepresivov, pomagam pa si še danes s kakim Persenom in Dominorjem. Kako? Težko rečem. Ob simptomih sem se naučila samo sebe prepričati, da je to to, da me od tega ne bo pobralo in kolikor se le da poskusila ignorirati....Za to rabiš čas, ampak gre..Danes mi je ostala mogoče kakšna ekstrasistola, kake bolečine kar tako v trebuhu, ampak se da it čez to....Najdi si nekaj, kar te veseli, da se zamotiš...Jaz sem se po dolgih letih "vrgla"nazaj na knjige....Včasih sem rada brala, potem je za to zmanjkalo časa...Zdaj si ga vzameme vsak dan, pa čeprav samo kakih deset minut pred spanjem...Delaj na sebi, predvsem pa ne razmišljaj in ne razglabljaj preveč, to te samo pahne v začaran krog...Lepo bodi!
Default avatar

DPetra

Hvala tia6.