Zalka in vse na forumu, pozdravljene!

Ne najdem, če ste o tem že kdaj razpravljale.

Kdaj danes v porodnišnicah običajno prerežejo popkovino, po koliko časa?
In kako naj bi se idealno prekinilo popkovino med materjo in otrokom, če je vse vredu pri porodu?

Nekateri kakovostni viri trdijo, da ni dovolj čakati, da popkovina neha utripati, ampak da bi morali čakati, da se porodi še posteljica. Baje nobena žival ne prekine popkovine z mladičem prej, preden se porodi posteljica, nato nagonsko pregriznejo.

Če prerežemo hitro, tudi kmalu po prenehanju utripanja, naj bi otroka prikrajšali tudi za 1dl krvi, kar je lahko celo enomesečna zaloga železa. Posteljica bi morala po tem, ko otrok vse dobi iz nje, kar mu pripada, izgledati baje precej “uvelo”, ne pa da tisto bogato zalogo krvi mečemo stran ali pač tudi dajemo v neko hrambo, če bi jo moral dobiti otrok. Za otroka pa je 1dl krvi veliko, kajne.

Kolikor jaz vem, pri nas prerežejo praktično takoj, morda počakajo nekaj sekund, če mati prosi, da počakajo. Pri meni niso počakali niti, da bi prenehala utripati, čeprav sem jih prosila.
V resnici je sploh ni treba prerezati, saj po nekaj dneh odpade sama, če želiš izvedeti več, pobrskaj po netu o “lotusovem porodu”. Sicer pa sem brala, da po nekaj urah (cca 4-ih) po porodu popkovina postane kot trd kabel brez življenja in takrat je popolnoma primeren čas, da se jo prereže.

Pri meni so rezali preden se je rodila posteljica. Tudi ne vem ali je prenehala utripati ali ne. Verjetno ne…ampak v tistem vzdušju, ko rodiš otroka, ne misliš več na to. Bi morala biti že prej dogovorjena z babico, kar pa nisem bila. Šola za naslednjič 😉
Je pa bila posteljica zelo sočna, ko so mi jo pokazali.

V bistvu se pa javljam z namenom, da podam eno drugo informacijo, ko si omenila hrambo krvi:
pred porodom sem razmišljala o darovanju popkovnične krvi Zavodu za transfuzijo. V njihovem biltenu piše, da babica počaka, da popkovina preneha utripat in potem odvzame kri. Potem pa sem (niti ne vem kje) izbrskala, da ne smejo čakat, da je treba narest odvzem takoj. In sem poklicala na Zavod za transfuzijo, da povedo kako je s tem. In so mi prijazno odgovorili, da je v biltenu napaka – kakšno naključje, ravno tam je tiskarski škrat nagajal.

Vseeno je potem boljše, da tista kri steče v otroka takoj, ima takoj nekaj od nje, kot pa da čaka nekje, če jo bo morda nekoč potreboval, pa še to je vprašanje.
Saj vem, nekje je treba dobit kri, da se lahko dela raziskave, samo da takoj prikrajšaš novorojenčka, za nekaj tako koristnega…

Super komentar!

Rada bi se oglasila na temo rezanja popkovine, ker sva se okrog tega pogovarjali z babico v Grazu. Njena praksa je, da vselej počaka na posteljico in šele nato prereže popkovino. V primeru poroda v vodi, se posteljica porodi v vodo. Do sedaj še ni imela težav, prav nasprotno, novorojenčkom se tudi zaradi tega zelo lepo in hitro zacelijo popki, ki jih oskrbi le s homeopatskim praškom.
Sama sem se spogledovala tudi z lotus porodom, babica sicer ni bila najbolj navdušena, ni pa bila tudi apriori proti. Popkovino smo prerezali po dveh urah in pol, ker je bila dojenčica precej nemirna in je bila popkovina nekako odveč. V primeru lotus poroda si je treba prej natančno pogledati cel postopek in se pogovoriti z babico, kako ravnati.

Sem pa pred porodom spraševala v trboveljski porodnišnici, kako je z rezanjem popkovine. Odgovor je bil, da počakajo, da preneha utripati, kar se zgodi v parih minutah (če se prav spomnim je bilo govora o dveh), potem pa je popkovino potrebno prerezati, ker je drugače ogrožen otrok. Ko sem vprašala, če je možno počakati, da se po naravni poti porodi še posteljica, sem kmalu videla, da to ne bi šlo skozi. Ko sem pa omenila, da obstaja lotus porod, so me gledali, kot da sem padla z lune.
Moj občutek je bil, da je naraven porod v pokončnem položaju načeloma možen (če prideš dovolj pozno in brez težav), da pa se okrog tretje porodne faze (porajanje posteljice in rezanje popkovine) ne da kaj dosti spreminjati.