Kako ste naredili “red”, da so starši razumeli, da niste več ena družina ampak ste vsaka zase, tisti ki živite v isti hiši, vendar v ločenih nadstropjih. Da vam starši niso govorili, da je treba v nedeljo nujno kuhat dve uri od a do ž, da to kar jeste ni kosilo, da ne delato to in ono prav? Da razumejo, da jim ni treba več povedat kam greš, kdaj prideš nazaj, da ni treba vsak dan z njimi “čvekati”. Da bodo razumeli da to skoraj enako kot v bloku. Vsako stanovanje in družina zase. In še posebej kako naj jim dopovem, da naj ne kuhajo za naju,ker si lahko sama.

odselš se

Po moje da če jima boš plačevala najemnino bo dejansko tako kot v bloku in te bojo končno pustili pri miru.

plačaš najemnino in stroške ter varstvo otrok.
dokler ti to plačujejo starši pa poslušaj.

Da bodo oni razumeli, kako naj bo v njihovi hiši? Razumi ti, predzrno bitje, da ti v tuji hiši reda ne boš vzpostavljala. Če ti kaj ni prav, so tam vrata. Zate in tvojega priseljenega moža. Če hočeta imeti red kot v bloku, izvolita v blok. Ti napišem, kolikor približno je mesečna najemnina?

Življenje skupaj s starši v isti hiši se ne obnese.

In kaj če je del hiše moj??? Halo!
Pa tudi če ne bi bil moj, starši ki otrokom dovolijo da živijo na njihovem, naj potem to spoštujejo.
Jaz reda njim ne bom delala, naj imajo kakor hočejo, želim da pa mene pustijo na miru. Pa kakšno varstvo otrok. Sem napisala da mi jih pazijo??

Hm, po moje da je najemnina odlična zadeva.

Če bi bil del hiše tvoj … ne vem, a bi potem napisala da živiš “v hiši staršev”?

Lubica, malo grbo dol pa nehat pihat, malo prijaznosti in strpnosti ti ne bi škodilo. (jap, do staršev, ne samo na forumu)

Otroci živijo pri starših, odrasli pa na svojem.

Kam torej spadaš?

lp

Star pregovor pravi:stari in mladi niso za skupaj!

Kkašna strpnost? Glej kaj so drugi meni napisali. Jaz sem samo lepo vprašala. Zakaj pišeš v tako pokroviteljskem tonu? “ljubica “.. ?
Kdo je rekel da sem do staršev nestrpna? Jaz tega nisem napisala. Le vprašala sem nekaj v zvezi z starši. Mislim da bi vsakega motilo, da ga imajo starši za “manjvrednega” ker v nedeljo ne kuha tri ure in hodijo gledat kar dela.

Če bi bil? Ampak ni, kajne? Bi bil del hiše tvoj, če bi napisala mama ali oče, čim si ti napisala starši, pomeni, da sta oba še živa, nisi nič dedovala in ni nič tvoje. Kurčiš pa se s praznim kurcem. Saj oni spoštujejo to, da živiš na njihovem in se do tebe tako tudi vedejo, kot do nekoga, ki živi na njihovem in se mora torej držati njihovih pravil.

Cena svobode je toliko, kot znaša najemnina ali kredit za stanovanje.
Vrednost je pa priceless – tako kot v reklami za Mastercard.

Glej, tako si rekla:

Da razumejo, da jim ni treba več povedat kam greš, kdaj prideš nazaj, da ni treba vsak dan z njimi “čvekati”. Da bodo razumeli da to skoraj enako kot v bloku.

Meni je to grdo. Da jih srečaš pa ne moreš malo “počvekat”???? Zakaj pa ne. Imamo omejeno število let na svetu in tudi starši ne bodo na večno – zakaj pa jim ne bi naredila malo veselja z malo “čveka”.
Povedat, kam greš … Glej, jaz gledam tako: če živimo pod isto streho, je dobro vsaj okvirno vedet, kje je kdo in kdaj se vrne. Kaj če se kaj zgodi? Kaj če jih skrbi, ker vaju niso videli že ves dan (2 dni, če gresta kam.) a veš, čisto človeška skrb. Mene bi skrbelo, pa da sem v vlogi mame ali hčere ali snahe, saj ni važno. Ni treba v detajle, ampak “greva v trgovino, rabiš kaj” ali pa “gremo v hribe, naju 2 dni ne bo” ali pa “skočim za pol ure ven” — jaz v tem ne vidim problema.

In če rada skuha še za vaju – jaz bi bila vesela in bi z veseljem šla k njima na kosilo. Ne bi bilo treba kuhat meni in onadva bi bila vesela malo družbe. Ali pa bi se zmenili – danes jaz, jutri ona, pa bi bilo vsem lažje. Ali pa samo nedeljska kosila pri njima, pa čez teden ješ, kar ti zapaše.

PS: Se opravičujem za “pokroviteljski” ton. nič slabega mislila, res ne!

Svoboda ima pač svojo ceno, zato pa pravijo, da so “klošarji” najbolj svobodni ljudje.

Nič jim ni treba nikomur povedati kam gredo, zakaj ter kako itd.

Pa tudi nihče jim v nedeljo ne soli pameti.

Veliko resnico ti je povedal-a “ne ga srat”.

Torej se odselita. Če imata službe ne bo problema. Če pa ne, bo potrebno pa kar molčat.

Se pa take stvari urejajo za mizo in naj bo napisano kako in kaj. Sploh preden greš v kakšno večjo investicijo.

Bo pa zanimivo videt ( če se bosta odselila) kako bo z praznim stanovanjem. Delno ga je potrebno vseeno ogrevat četudi ni nikogar notri. To so pa stroški.

:))) NImam staršev, ki bi se vtikali v mojo družino. Skupaj lepo shajamo. Že dolgo živimo skupaj, pa ni nobenih trenj. Da bi mi rekli, da moram kuhat v nedeljo (meni pa bi se šlo v gotilno)?!!!!!!!!!!!! Hahahaha, mislim,da bi šli kar skupaj. Nismo obremenjeni z nekimi kvazi načeli in tradicijami. Gremo rajš na izlet, pa pol na kosilo. Sami ali skupaj. Kakor kdaj.

Del hiše je moj, ker sem ga del dobila jaz,del pa starši. Zakaj bi morala hoditi k staršev v spodnje nadstropje in jim povedat da me pol ure ne bo? To se mi en zdi smiselno. Ne gre za čvek. Gre za to,da hočejo da jim poveš kaj boš kuha, kje si bil, kak si lahko to skuhal…. Ker so preveč staromodni in posesivni. Saj po eni strani bi šla na svoje. Ampak malo mi bi bilo žal, ker sem tam lahko ceneje in še moje je.
Pa še starši bi zagnali paniko da je joj.

Ne jedla pa ne bom pri njih, niti nedeljskih kosil,ker potem govorijo kako dobro kuhajo za mojo družino,jaz pa nič ne znam. Kot da so z tem naredili ne vem kakšno uslugu.
Mislijo da morejo skrbet zame in za mojo družino, ker me imajo za nesposobno in jih vse zanima. To mi tudi govorijo. Tega imam dovolj.

Ok, če je res tvoje, potem je tu še ena ideja: oddaj v najem, vi pa se odselite drugam. In bo.

huhuz jaz bi jim delala družbo, ampak kaj ko ne morejo govoriti o drugem kot da me sprašujejo stvari ki se jih ne tičejo. Tolko da me ne vprašajo kolikokrat sexam.
In če jim določenih stvari ne povem, me obtožujejo kako sem nehvaležna, nesramna… Ampak jih za nič nisem prosila, le določene stvari so osebne in moja družin ni njihova. Cele dneev hočejo biti polek naju, kot da nimam nič drugega za delat kot z njima bit. Oziroma nista oba takšna. Potem pa gleda zraven kaj delam, kako delam, komentira…

Če je tako, kot praviš, je pa cena svobode cena ločenih števcev za vodo in elektriko ter dobre ključavnice, poleg tega pa seveda cena vrtca oziroma plačilo varuške, kadar je otrok bolan.

Svoj vhod ali na svoje. Druge ni. Premaknila jih ne boš, oni pa tebe ne. Midva sva v hiši njegovih staršev. In gremo na svoje. Ko nekje od prvega dne nisi NIČ vreden in si vsiljivec, potem druge izbire res ni. Pa srečno.

Kakorkoli že, jamranje po forumu ne bo pomagalo. Če si pripravljena na konflikt, potem jih posedi v ”svojem” delu hiše in poskusi brez vpitja, joka, obtoževanj, razložit kar si povedala nam. Beseda ni konj. Bolje prva zamera kot zadnja. Če bo konflikt prehud in obtožbe tudi, potem bosta pač morala od hiše. Svoj del daš v najem in to je to. Če bo pogovor kolikor toliko konstruktiven pa je upanje za življenje pod isto streho. Jaz sem ”tamlada” že 15 let in je trajalo kar nekaj časa, da smo razčistili ločeno življenje. S sedanjo pametjo, bi te stvari spucala prvi dan oz. še preden sem šla živet v njihovo hišo. Danes sta oba v domu in mi kraljujemo v celi hiši. In kljub vsem sporazumom, šele zdaj živimo kot prava družina. Je zoprno, ja,če se moraš za vsako zalivanje rož z nekom o tem pogovarjat ali ”pregovarjat”. Ker čisto svoboden v tuji hiši pa le nisi. Če je možnost, pa pojdita na svoje. Bo za vse boljše.

Saj otroka še ni, sma sama, ko bo pa ga ne bo rabila nikoli paziti. Niti ji ga ne bi dala, zaradi njenih izpadov jeze. Nočem, da to kar sem prenašala jaz, prenaša moj otrok.
Najrajši bi vse pustila in odšla, ampak mi je hudo, ker okolica mi je všeč, morala bi dobiti nov kredit.. Tukaj pa je skoraj zastonj. Najemnikov ne bom dobila, ker ne verjamem da bi kdo šel tako daleč stanovat.

Saj otroka še ni, sma sama, ko bo pa ga ne bo rabila nikoli paziti. Niti ji ga ne bi dala, zaradi njenih izpadov jeze. Nočem, da to kar sem prenašala jaz, prenaša moj otrok.
Najrajši bi vse pustila in odšla, ampak mi je hudo, ker okolica mi je všeč, morala bi dobiti nov kredit.. Tukaj pa je skoraj zastonj. Najemnikov ne bom dobila, ker ne verjamem da bi kdo šel tako daleč stanovat.[/quote]

Moj odgovor bo malo prijaznejši, ker se mi dejansko smilite vsi, ki morate to prenašat. Poznam take starše. Po eni strani ti otežujejo bivanje pri njih, če pa bi šla na svoje, ti pa ne bi odpustili in bi veljalo, da si jima obrnila hrbet. Pa toliko sta storila zate!
Hudo, verjamem. Ampak kakorkoli pogledaš, ni druge, kot iti na svoje ali pa strogo omejiti stike. Zlepa ali zgrda. Ko se srečate, pozdraviš, če kaj vprašata, odgovoriš – moja stvar. Ko se vrata v stanovanje zaprejo, so zaprta. Če je treba, zaklepaj.

Če je tako hudo, jaz druge možnosti ne vidim. In verjemi, ko bodo na svetu otroci, bo še huje. Ti že veš, zakaj nočeš, da je otrok z babico, otrok pa tega ne bo vedel. Najverjetneje ga bodo podkupovali od malega in bo silil dol. Potem bodo šele problemi.