Med.Over.Net

Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Medsebojni odnosi in komunikacija. Kako se obnašati in kaj reči v določenih situacijah? Kako izboljšati komunikacijo/odnos na splošno? Kako pogovor obrniti tako, da v njem pridemo dalje in ne ponavljamo že »100-krat« izrečenih in slišanih stvari, ponavadi obtožb drugega? Kako pregovoriti šefa, da se bodo »stvari odvijale po vaše« in kako dopovedati sodelavcu, da naj vas vendar posluša? Vprašajte in poskušali bomo pomagati.

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Bostjan_Topovsek

Ne zmorem se odločiti

Default avatar

Marinka*

Včasih prebiram tudi tale forum, zdaj pa ugotavljam, da tudi sama potrebujem nasvet in pomoč. Zadnje mesece sem se znašla v hudi življenski in čustveni krizi. Sem sredi štiridesetih, imam dva otroka, ki sta študenta in živita doma. Živim v zakonu, ki me ne izpolnjuje, ki me duši in mi ne daje možnosti napredka. Z možem se ne razumeva, niti mu ne zaupam, tudi ljubim ga ne več. To sem mu že večkrat povedala, bila sva že na poti ločitve, tudi pri notarju, potem pa se je zaradi financ vse zataknilo in nisva speljala stvari do konca, danes pa temu nasprotuje in mi pretežno grozi s tem, da me bo vse življenje preganjal po sodišču in ne bom imela več miru.
Mož je pred leti naredil veliko dolgov, od začetka sem mu vse verjela in zaupala, pa me je vedno prinesel okrog tako, da nas ne do danes spravil praktično ob vse in namesto, da bi v dvajsetih letih zakona nekaj ustvarila se je zapravilo in zastavilo pod hipoteko še tisto, kar sem jaz prinesla v zakon. V primeru, da ne najdeva sporazuma – zaenkrat ga nisva – bomo vsi štirje ostali brez vsega. Prav tako noče doma ponarediti nobenih del pri hiši kot so vzdrževanje, popravila, nekaterih del pri hiši ni nikoli naredil npr. balkonska ograja, pa v hiši živimo 20 let.
Pred leti sem se še dodatno šolala in mi je ves čas metal polena pod noge, češ, kaj mi je tega treba. Moti ga moja služba, čeprav se sama v njej odlično počutim in me delo izpolnjuje, seveda je pa dober denar, ki ga prinesem domov. Moram povedati, da zasluživa skoraj enako, čeprav ima on poklicno šolo, sama pa visoko. Pred kakšnim letom sem ga prosila za nekaj miru in časa, za malo več svobode – v bistvu nikamor ne smem brez njega, popoldan vzame avto in ga včasih ni po dve, tri ure – sama pa ne smem niti ne kak klepet, da ne bi potem naredil celega cirkusa.
V glavnem že dolgo nisem srečna, zaradi njegovega obnašanja pa ne upam narediti nekih korakov naprej. Pred leti sem spoznala moškega s katerim se odlično razumeva, doslej nisva imela fizičnega kontakta, greva le na pijačo in se veliko pogovarjava. Pred meseci me je nekako »zasnubil«, mi povedal, da želi biti z menoj in da je pripravljen počakati, da rešim svoj status. Zdaj meseci minevajo, jaz pa ne zmorem in ne upam zaključiti tega poglavja. Saj bi lahko odšla – ampak brez vsega. Mož se je izjasnil, da iz te hiše ne gre (tu je bil on doma, čeprav je zdaj zaradi darilne pogodbe vse v moji lasti). Če bi odšla bi se lahko zgodilo – verjetno bi se, da ne bi plačeval hipoteke in bi jo morala jaz, pa ne bi živela v hiši. V glavnem vem, da bi mi do kraja zagrenil življenje. In tega se bojim. Bojim se tudi pustiti otroke z njim in ne vem kako bi potem otroka gledala na mene.
Zdaj sem čustveno že čisto na tleh – naj vse pustim tu, vsa leta dela, truda, odrekanja, naj pustim otroka, ki sta sicer odrasla, vendar še študirata ali naj se še enkrat nečemu odrečem v življenju – tokrat možnosti, da končno zaživim z ljubljeno osebo? Naj počakam še dve, tri leta, da bosta oba otroka pri kruhu?
Enostavno se ne zmorem odločit kako naprej – kaj bi storili vi? Moram povedati še to, da zadnje mesece nimam rednih dohodkov in nimam veliko možnosti najeti stanovanja in oditi.
Default avatar

želočena

Zdi se, da je tvoja oz. moja generacija (sva verjetno istih let) s poroko v mladih letih stavila vse in nihče ni razmišljal, da bi se kdaj v življenju situacija toliko spremenila, da bi se po 20 ali več letih zakona ločili. Skupaj smo ustvarjali premoženje, kar smo dobili od staršev se je pomešalo med zakonca, najemali so se krediti, zakonca sta odprla kakšno skupno podjetje, otroci so imeli dom in starša, pa tudi če se nista najbolje razmela... Potem pa pride do kritične točke, ko ne gre več tako naprej. Kaj zdaj? Kako vse to razrešiti? Zdi se, da ni rešitve, da bomo v tej situaciji ostali do konca svojih dni. Če se še pojavi nov moški, ki v nas spet vidi žensko, ki prebudi v nas čustva, za katera nismo več vedele, da jih imamo, ko nam misel nanj pokaže tisto lepo tam in katastrofo tukaj, potem razmišljamo samo še o tem, kako od "tukaj" priti "tja". Najprej je misel, potem vibracija in za tem manifestacija. Čeprav se na začetku zdi vse zelo zapleteno in nerešljivo, se korak po korak stvari premikajo v želeno smer.

Ta drugi moški je v tebi sprožil vse to nezadovoljstvo v zakonu, da si želiš več oz. boljše življenje kot to, ki imaš zdaj. Posebej te moram spomniti, naj ti ta drugi moški ne bo vzrok, da končaš ta zakon. Neodvisno od njega globoko poglej, ali si res ne želiš več ostati. Kajti ta drugi moški ima tudi svoje napake in zelo malo verjetno je, da bosta po tvoji ločitvi res ostala skupaj. Zato razmišljal brez njega, razmisli, kako si predstavljaš samsko življenje. Če lahko razrešiš finančni del tvojega zakona, če narediš načrt, kako bodo otroci poslej živeli in te to navdaja z zadovoljstvom, potem naredi ta korak. Ločitev je velik podvig, ki zahteva ogromno organizacije, odločnosti in vztrajnosti. Karkoli že boš naredila, dobro razmisli in se odloči. Srečno
Default avatar

kitarca

Zagotovo bi bilo dobro, da bi se dobila s kakim odvetnikom in pretehtala tvoje pravice v tem primeru in pa vse strategije, ki jih lahko ubere moz. Hiso se lahko tudi proda - verjetno bi bilo to se najbolje - ce si prepricana, da je zakona konec, bo vsekakor bolje zate, da zazivis na novo. Sluzbo imas in to je najbolj vazno - torej ne bos brez vsega.
Otroci so prakticno odrasli in bodo kmalu na svojem. Tvojega moza itak poznajo, kaksen je, in o vajinem zakonu in njegovi kvaliteti verjetno ne gojijo kaksnih posebnih iluzij.
Default avatar

licorice

Sama si si zagrenila svoje življenje in ne tvoj mož. Res je, da je slab partner, ampak ti imaš možnost vplivati na dogajanje ali celo oditi. Slabše kot ti je sedaj, ti ne more biti. Ko boš prišla do točke, da je premoženje veliko manj vredno kot dušni mir, odločitev ne bo več težka.

Terapevtska pomoč bi bila dobrodošla.
Default avatar

tadej

Po tolikih letih zakona in dveh otrocih pa tudi ti ne moreš bit več kar tako. Otroke imaš velike, nabavi si avto in začni furat stvari kot je treba. To da ga ne ljubiš več, to je pa hudo.
Default avatar

Marinka*

Marsikaj je res kar ste zapisali. In res me je strah, da bo moje življenje ostalo takšno kot je, ker ne zmorem poguma, ker ne znam reči - zdaj je pa dosti! Vendar je veliko stvari v igri, predvsem bi s svojo potezo močno spremenila in zaznamovala življenje štirih ljudi, nekaterih tudi na slabše, in venomer se sprašujem, če bi potem lahko živela s tem.
Ta drugi moški ni pokazal na nezadovoljstvo v mojem zakonu. To je bilo že davno prej, tudi sem že hotela oditi, pa me je mož prosil naj ostanem, da bo stvari porihtal - ampak žal je od tega bilo bore malo. Morda sem se le molo bolj zavedla, da imam možnost zaživeti drugačno življenje tudi s kom drugim. Vendar tu tehtam - on ali otroci. Še vedno me potrebujejo in kot sem jih varovala vsa leta, jim zdaj še vedno stojim ob strani. Otroka sicer vidita, kakšni so odnosi med nama, dobila sva komentar, da sva otročja, ni pa to, da otroka ne bi marala očeta.
Default avatar

Marinka*

licorice je napisal/a:
Sama si si zagrenila svoje življenje in ne tvoj mož. Res je, da je slab partner, ampak ti imaš možnost vplivati na dogajanje ali celo oditi. Slabše kot ti je sedaj, ti ne more biti. Ko boš prišla do točke, da je premoženje veliko manj vredno kot dušni mir, odločitev ne bo več težka.

Terapevtska pomoč bi bila dobrodošla.

Če bi imela možnost vplivati na dogajanje se mi ne bi to zgodilo kar se mi je. Lahko bi samo odšla, ampak s tem bi v težave spravila tudi otroka. Saj premoženje je v minusu - če me razumete. Če gremo hišo pod hipoteko prodati - ne bo ostalo skoraj nič in vsi bomo na cesti - le banka bo zadovoljna.

Vsekakor sem razmišljala o terapevtski pomoči. Celo moža sem hotela prepričati, morda bi se pa tam lahko nekako pogovorila. Sama se enostavno ne zmoreva. Ampak je odklonil. Naj torej sama poiščem pomoč zase? Mi bo to pomagalo, da bom pravilno pretehtala stvari in se pravilno odločila?
Default avatar

Rok-1

Marinka* je napisal/a:
...Naj torej sama poiščem pomoč zase? Mi bo to pomagalo, da bom pravilno pretehtala stvari in se pravilno odločila?
Načeloma ja. Bi ti moralo dati jasnejši pogled in z nekaj sreče boš slišala kakšno nepristransko mnenje.
Ne pričakuj pa, da bo to kar takoj. Najbrž bo trajalo.

Moža pa ne pregovarjaj v to, ker se pregovarjanje ne obnese. Ko boš z zadevo začela - in če bo terapevt tudi za - mu predlagaj da se pridruži. Če noče, se pač ne bo.
V vsakem primeru pa bo prišlo do sprememb in će mož ne bo zraven, bo verjetno vsak dan dlje od tebe in tvojega novega razmišljanja.
Default avatar

tadej

Marinka*, ti torej ne bi več vlagala v to. Ne moreš kar čakati da mož porihta stvari in ko jih ne, si že ti tam z "nič nisi naredil/spremeni".
Default avatar

Marinka*

tadej je napisal/a:
Marinka*, ti torej ne bi več vlagala v to. Ne moreš kar čakati da mož porihta stvari in ko jih ne, si že ti tam z "nič nisi naredil/spremeni".
Mož ni pripravljen narediti nobenega koraka naprej, nobenega kompromisa, obstaja samo kar on reče. Četudi se je kdaj nekako "strinjal" z mano je bilo čez par dni spet po starem. Tudi drugače je konfliktna oseba, zelo rad ogovarja ljudi za njihovim hrbtom, ima tudi precej težav s komunikacijo z otroki. Sama delam z ljudmi in doslej še nisem imela resnih konfliktov, vedno sem se znala pogovoriti in dogovoriti, ljudje me spoštujejo, ker vedo, da sem pravična in poštena, prav tako imam tudi z otroki zelo dober odnos.
Možu sem že večkrat rekla naj premisli o svojem obnašanju, bilo je na lep nači, bilo je tudi na drugačen, glasen, način, da je potem ven prišel kreg. Enostavno ne najdem recepta za izboljšanje najinega odnosa.
Recimo - zdaj je bolan (sladkorna, pritisk) in on zdaj nas nekako izsiljuje, če stvari niso po njegovem, in sicer s tem, da nam grozi, da ne bo šel več k zdravniku, da ga čimprej pobere, da bomo potem srečni in tako naprej. Pa gre in poje celo čokolado ali še več, potem se naje mastne hrane (ocvirkov, pohano...), zadnjič je spil pol viskija - ker mi ne skačemo kot on hoče.
Enostavno ne vidim poti ven iz tega.
Default avatar

japkica

Marinka, samo ne pustiti, da te izsiljuje s svojim zdravjem. Je odrasel človek in ni nobene potrebe, da se počutiš kriva, če dela takšne bedarije. Če noče it k zdravniku je to njegov problem. Izsiljuje pa samo zato, ker ve, da lahko.

Očitno si že vse probala ... pa ni spremembe. Torej si priznaj, da si ti tista, ki boš morala nekaj spremeniti in seveda sprejeti tudi vse posledice. In ne pozabi, ne bodo samo slabe!! Predvsem boš našla mir in dobila svoje življenje nazaj.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nikakor ne bi mogli razumeti prihodnosti,
če se ne bi zavedali preteklosti. (G.A. Livraga)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Default avatar

tadej

Ne mu bit mama. Žena si mu. In z nekimi "iskrenimi" pogovori in takimi psiho pristopi imaš možnost uspeha samo pri otroku, ki funkcionira na ugajanje in ne kot odrasel človek.

Ljudje te lahko spoštujejo tudi po "uradni dolžnosti" ali pa tudi samo na videz in ne zato ker bi bila poštena in pravična. Res, nekateri imajo tako zlahka visoko mnenje o sebi. Ne pravim da ni tako, le mislim si da si tudi ti iz krvi in mesa.
Default avatar

Rok-1

Marinka* je napisal/a:
...Recimo - zdaj je bolan (sladkorna, pritisk) in on zdaj nas nekako izsiljuje, če stvari niso po njegovem, in sicer s tem, da nam grozi, da ne bo šel več k zdravniku, da ga čimprej pobere, da bomo potem srečni in tako naprej. Pa gre in poje celo čokolado ali še več, potem se naje mastne hrane (ocvirkov, pohano...), zadnjič je spil pol viskija - ker mi ne skačemo kot on hoče.
Enostavno ne vidim poti ven iz tega.
Zdajle bom pa malo zoprn - vendar če je tak vol, da ima takele izjave (ki sicer kažejo na veliko nezadovoljstvo, ki ga zgleda ni pripravljen rešit) pa mu pusti naj bo po njegovem.

Naj ne gre k zdravniku, naj se naje čokolade... pa boste imeli kmalu pogreb in vsi boste potem bolj srečni.

Lahko mu to tudi direkt poveš. Potem sta pa dve možnosti; ali se bo res čisto zapustil in na hitro škripnil - ali se bo pa zavedel kaj počne in kaj ukrenil - in se pobral.
Default avatar

Marinka*

Rok-1 je napisal/a:
Marinka* je napisal/a:
...Recimo - zdaj je bolan (sladkorna, pritisk) in on zdaj nas nekako izsiljuje, če stvari niso po njegovem, in sicer s tem, da nam grozi, da ne bo šel več k zdravniku, da ga čimprej pobere, da bomo potem srečni in tako naprej. Pa gre in poje celo čokolado ali še več, potem se naje mastne hrane (ocvirkov, pohano...), zadnjič je spil pol viskija - ker mi ne skačemo kot on hoče.
Enostavno ne vidim poti ven iz tega.
Zdajle bom pa malo zoprn - vendar če je tak vol, da ima takele izjave (ki sicer kažejo na veliko nezadovoljstvo, ki ga zgleda ni pripravljen rešit) pa mu pusti naj bo po njegovem.

Naj ne gre k zdravniku, naj se naje čokolade... pa boste imeli kmalu pogreb in vsi boste potem bolj srečni.

Lahko mu to tudi direkt poveš. Potem sta pa dve možnosti; ali se bo res čisto zapustil in na hitro škripnil - ali se bo pa zavedel kaj počne in kaj ukrenil - in se pobral.

Ja, z njim je res problem. Ko je psihično tak malo nestabilen mu dejansko ne upam nič rečt, vsako stvar obrne po svoje in škoduje nam vsem. Zdaj sem zvedela, da ima še neke velike dolgove na banki in bog ve kje še. Ali sem vprimeru njegove smrti potem jaz plačnik njegovih kreditov in dolgov?
Default avatar

Paco Moralles

Zbrcaj ga!
Morda radikalno, a ni ti treba živeti tako kot sedaj!
NE RABIM POTRDILA, DA SEM NEUMEN, IMAM POTRDILO O DRŽAVLJANSTVU!
Default avatar

vedno ista zgodba

Mene samo vedno znova zmoti to, da ženske niste sposobne same oditi iz zakona, če ste v njem tako nesrečne. Na stotine zgodb sem že prebrala in vedno, ko se zapis začne na ta način, se bo bo v kakšnem predzadnjem odstavku znašel stavek tipa -sem spoznala moškega s katerim - vstavi poljubno naprej. A res morate nekoga spoznati, da se začnete zavedati bede svojega zakona? Ali pa vaš zakon sploh ni bil beden, vi samo mislite, da vam bo drugje bolje?

Če se ločujete, se ločujte zaradi sebe, ne zaradi drugega moškega. Edino, kar s tem naredite, je da se znova na nekoga obesite in ste znova razočarane. Pa če se izkaže, da drugi moški ni tako perfekten kot se zdi (na pijačkah so vsi perfektni) se bo potem začelo še to - jaz sem zaradi tebe moža pustila, ti pa tako.
Default avatar

Peters

Poslušaj jaz sem imel podoben primer odšla je ona zdaj že tri leta po sodiščih,res imam mlajšega otroka ki je ostal pri meni on naj bolj trpi zmiraj otroci najbolj trpijo res mogoče nisi več zaljubljena že nekomu sem napisal,da ljubezen zgine in pol je samo spoštovanje in ritem življenja,ki si ga ustvarjaš.Dobila si drugega,ma misliš da pri njemu ne zna biti isto kako leto ti bo lepo pol pa boš pristala na istem kot si zdaj ali še na slabšem,ker z možom ki živiš že tolko let ga zelo dobro poznaš tega ki si zdaj spoznala in praviš zaljubila še po mojem ne veš kaj te čaka čeprav zdaj se imaš lepo.Otroci so tu cilj in taprvo pomisli na njih ,ker jaz sem v hujši situaciji ki se mama mojega otroka od živcev začela spravljat na njega in veš iz kakšne strani jo gleda.Rad jo ima ma se jo pa boji in mamo želi nazaj.Upam,da veš kako bo trpela psiha tvojih otrok.Jaz prej mislim da si se ti zapletla zato ti tvoj mož ni več dober,ker če bi tako bilo kot praviš ti bi že zdavnaj odšla in nebi čakala 20 let,čeprav ti je vse obljubljau.Dobro premisli nestoj tudi ti biti v tej naši mali +Sloveniji žrtev ker to ni kar tako kot pravijo drugi se vsedeš v avto in greš posledice ostanejo tebi in tvojim otrokom in neboš mogla zaživet edino da se sporazumsko dogovorita,ma tudi to ne ker bo prišlo kdo hoče več in kaj.PREMISLI PREDEN NAREDIŠ TA KORAK IN TVOJ PRIJATELJ ,ČE JE PAMETEN BI TI RAJE SVETOVAL KAKO REŠITI DRUŽINO...L.P.
Default avatar

Paco Moralles

Peters je napisal/a:
Poslušaj jaz sem imel podoben primer odšla je ona zdaj že tri leta po sodiščih,res imam mlajšega........................................................................................................................................ kdo hoče več in kaj.PREMISLI PREDEN NAREDIŠ TA KORAK IN TVOJ PRIJATELJ ,ČE JE PAMETEN BI TI RAJE SVETOVAL KAKO REŠITI DRUŽINO...L.P.
Saj je napisala, da ni pameten! Vsaj jaz lahko iz zapisanega to razberem.
To da se ti že tri leta "vlačiš" po sodiščih dokazuje le nesposobnost sodišč, oziroma prelaganje končne odločitve na ramena nekoga drugega! Ista "čorba" je na CSD-jih, ki jih večinoma furajo sfrustriane ločenke, ki še svojih zakonov niso znale obdržati, pa bi svetovale drugim. Čast svetlim izjemam!
NE RABIM POTRDILA, DA SEM NEUMEN, IMAM POTRDILO O DRŽAVLJANSTVU!
Default avatar

Rok-1

Marinka* je napisal/a:
... Zdaj sem zvedela, da ima še neke velike dolgove na banki in bog ve kje še. Ali sem vprimeru njegove smrti potem jaz plačnik njegovih kreditov in dolgov?
Kolikor vem, se lahko odpoveš dediščini - vendar le v celoti. Pomeni, da se sicer lahko odpoveš prevzemu dolgov, vendar se potem tudi premoženju (npr. pol hiše, avta, itd...).

Da bo bolj zanesljivo, pa raje preveri pri kakšnem odvetniku. Prepričan sem da tako velja za otroke, ne vem pa če je enako za zakonske partnerje.
Default avatar

tadej

Dolgovi ostanejo. Zakaj bi se odpovedovala dediščini?! Sicer pa je možno dolgove terjat od zakonskega partnerja.