Med.Over.Net

ED - želiva si spolnosti

Odgovarjajo: dr. Albert Mrgole, psiholog, doktor sociologije

Erektilna disfunkcija oziroma težave z erekcijo so zelo razširjen pojav. Zaradi njega trpi spolno življenje obeh partnerjev. Področje intimnosti partnerji pogosto najraje prepuščajo molku. Kako razumeti tudi druge zaplete v spolnosti in z njimi živeti v vsakdanjem življenju, vam pomaga strokovnjak za kvaliteto medsebojnih odnosov.

dr. Albert Mrgole , psiholog, doktor sociologije

Albert VEZAL

Ne čuti potrebe

Default avatar

medo36

joj kje ste ženske ki niste zadovoljene zadosti doma ??? :)
svet je včasih res krivičen : tukaj je kar nekaj žensk ki imate popolnoma enak problem kot jaz le da sem jaz moški !! sem v najlepših 36-ih letih in žena prav tako a seks je totalno v podnu, ne da ni dober kadar je ampak ga skoraj ni !!! lahko samo kopiram zgornje zgodbe in to je to !! škoda da se včasih ne najdemo skupaj taki da bi nam bilo lepo tudi na področju seksa !!!
če je pa to tok luštn počet a ne :)

lp
medo36
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!
Prav zanimiva so vprašanja, ki v zadevah partnerskega odnosa vidijo problem na drugi strani. Zdi se kot da smo v trgovini kupili izdelek, ki se je izkazal za svoje nasprotje in se zdaj pritožujemo.
Tudi razmišljanja, kako je drugje lepše, so iz enakega testa. Enako fantazije, kako bi bilo lahko drugače, če…

V vseh teh scenarijih je skupno to, da se nekaj spremeni izven nas, najpogosteje nekdo, ki nisem jaz. (Ko bi moj mož to drugače videl, ko bi moja žena imela več želje…).
Vse to so sanjarije, ki kažejo na neko otroško razumevanje medsebojnih odnosov. Kot otroci smo bili podrejeni volji in moči staršev, kar je bila slabša plat. Dobra plat je bila, da nismo bili obremenjeni niti odgovorni. Jaz nisem odgovoren, jaz sem marioneta nekih drugih vplivov, jaz nič ne morem spremeniti, so razmišljanja, ki spominjajo na del otroškega ugodja ob nesamostojnosti.

Realno pa smo svoje partnerje izbrali sami – kot odrasli in odgovorni. Res, nismo vedeli, kaj nas čaka. Vendar smo se podali na pot skupne poti zaradi lastne odločitve. Odgovornost odraslih pomeni sprejeti posledice svojih odločitev. Tudi, če nam to kdaj ni všeč.

Nekoč smo se odločili za neko poklicno kariero. To je bilo v obdobju veliko manjše zrelosti in veliko pred odločitvijo za partnerski odnos. In niti sanjalo se nam ni, kaj nas čaka na tej poklicni poti. Prav tako ne vemo, kaj nas še čaka. Vendar je bila to naša izbira in pot po kateri stopamo, je naša odgovornost. Vemo, da smo jo sami izbrali in moramo shajati z vsemi mogočimi in nemogočimi ljudmi in situacijami, ki jih na tej poti srečujemo. Res je, da nam pogoje določajo zunanje okoliščine. Vendar po drugi strani sami izbiramo (ali vsaj lahko), kako se bomo umestili. Da nam je na tej poti lažje, si pomagamo tudi z izobraževanji, zbiramo modrost in izkušnje, spreminjamo strategije…

Podobno odgovorni smo pri izbiri svojega partnerskega življenja.
Ko se soočimo s situacijo, v kateri nismo zadovoljni, je to sporočilo, da smo na pragu potrebe po spremembi.
Ali ste že kdaj presenečeni ugotovili, kako so se drugi nepričakovano začeli drugače obnašati do nas, ko smo pri sebi naredili neko spremembo?
Če je odnos do našega poklica (ne do naše službe!) podoben našemu odnosu do partnerstva, je v partnerskem življenju zagotovo manj vplivov, nad katerimi smo nemočni. Prav gotovo obstaja področje, kjer lahko sami naredimo spremembo. Nekaj najlažjega (in ne najtežjega)! Da npr. svojega partnerja za 5 minut na dan pogledamo skozi oči spominov, ko smo bili vanj ali v njo zaljubljeni. Ali si upate tvegati? Še znate zaljubljeno gledati – mislim, svojega partnerja? Ja, to ni isto, ni spontano, boste rekli. Pretvarjajte se, dokler vam ne uspe! Tako kot se med rehabilitacijo pretvarjamo, da zmoremo gibati poškodovani del telesa, dokler nam na koncu to tudi resnično uspe.

Lep pozdrav (in mislite na Valentinovo),
Default avatar

še ena potrebna

Ne bom opisovala svoje zgodbe, ampak je podobna kot pri zgornjih. Jaz bi več, mož max. 1x tedensko, včasih celo par mesecev nič.

Po nekaj takih letih sem si omislila ljubimca. Samo kaj, ko je tudi njemu dovolj 1-2x mesečno (z mano - doma verjetno dobi več).

Ni rešitve :-(

Me pa veseli, ko berem, da nisem sama v tem.
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!

Hrepenenja, za katera verjamemo, da jih bomo zadovoljili v spolnem odnosu z drugo osebo, izvirajo iz nekih drugih odnosov in navadno domujejo nekje povsem drugje.
Odgovore o ljubezenskem življenju in potrebah v njem daje tudi attachment teorija, v konkretnem pa naše izkušnje s prvotnimi navezavami na naše bližnje, ki so za nas skrbeli.
Prihajamo iz različnih zgodb in z različnimi izkušnjami, posledično z različnimi potrebami. Izkušnje z iskanjem »ustreznega« osebka so navadno neuspešne, dokler se ne soočimo z jedrom naših neuresničenih hrepenenj.

Lep pozdrav,
Default avatar

primorc25

Tudi jaz sem mnenja da si 25-letni fant zaželi seksa tudi večkrat na dan govorim iz lastnih izkušenj.
Default avatar

Tudi vaš

Eno veliko sranje. Pri meni je še 3 x slabše.
Vedno bolj ugotavljam, da je vztrajanje v takšnem zakonu kardinalna življenska napaka.
Libido je od "boga" dana posest in tam kjer ga ni, ga nikoli ne bo in zadeve limitirajo k še slabšem.

Ljubica?

DA
Default avatar

še ena potrebna

[quote=""Albert VEZAL""]
Spoštovani!

Hrepenenja, za katera verjamemo, da jih bomo zadovoljili v spolnem odnosu z drugo osebo, izvirajo iz nekih drugih odnosov in navadno domujejo nekje povsem drugje.
Odgovore o ljubezenskem življenju in potrebah v njem daje tudi attachment teorija, v konkretnem pa naše izkušnje s prvotnimi navezavami na naše bližnje, ki so za nas skrbeli.
Prihajamo iz različnih zgodb in z različnimi izkušnjami, posledično z različnimi potrebami. Izkušnje z iskanjem »ustreznega« osebka so navadno neuspešne, dokler se ne soočimo z jedrom naših neuresničenih hrepenenj.

Lep pozdrav,[/quote]



Saj to je vse na nek način res, ampak ne more pa to biti kamuflaža za pomanjkanje seksa. Moje čustvene potrebe so v zakonu povsem zadovoljene, resnično mi manjka samo malo več seksa. Pa nisem ena nimfomanka, ni mi treba seksati vsak dan, 1-2x na teden pa mislim, da imam pravico seksati. Sploh v letih, ko je libido na vrhuncu. Saj čez kako desetletje ali dve mi bo verjetno vseeno, če ne bo več dosti seksa, trenutno pa mi pač ni.

Včasih je želja po seksu samo želja po seksu, bi rekel Freud.
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!

Želja po seksu ali potreba, libido, slo... ni pomembno – se strinjam, da je to nekaj, kar imamo v sebi, da to potrebujemo in nam to pripada! Brez vsakega dvoma!
Tako kot imamo potrebo po hrani – in to so temeljne potrebe. O tem res ni potrebno dvomiti. Vsak ima pravico do spolnega življenja v obsegu svojih potreb in zmožnosti.

Drugo je, da so poti do zadovoljitve potrebe zelo individualne in vezane na drugo osebo. Tukaj pa smo v polju naših dilem, težav, razočaranj, naših zgodb…

Če bi bila to potreba, ki jo lahko povsem neodvisno zadovoljimo sami, se nihče ne bi pritoževal. Ampak, ko je pa tako zelo potreben drugi ali druga! In naenkrat s tem postanemo družbena bitja.

Pri tem se na druge jezimo, jim očitamo, moledujemo, obupujemo, zalezujemo, se izogibamo, manipuliramo, rotimo, uporabljamo moč in agresijo, dajemo ultimate… Vem, vse to in še več ste že preizkusili – a nič ne zaleže.
Tudi izhod s tretjo osebo.
A tudi tretja oseba je v nekem trenutku – drugi. In soočimo se z povsem identičnimi vprašanji in zadregami.

Če dam primero s prehrambenimi potrebami: Lahko se zadovoljujemo s fast food hrano, lahko si kaj pripravimo sami, ampak zame je kosilo pravo kosilo, ko ne sedim sam za mizo. Pri tem je nujno, da morata dva sodelovati. Tudi če vse pripravi eden, mora drugi biti pripravljen vsaj sedeti za mizo in skupaj uživati hrano. Veliko je pogojev, ki omogočajo, da smo lahko skupaj za mizo. Eni so tehnične narave (da imamo sestavine za hrano, še prej denar, da je šel nekdo kupit v trgovino, pa priprava, pa postrežba…), drugo je duh, ki vlada ob tem, vzdušje, odnos. Tudi tega naredimo skupaj.

Nekaj je zanimivo pri vseh pritožbah glede spolnosti.
V nekem obdobju romantične zaljubljenosti so vsi partnerji funkcionirali – spontano? Ne, vse prej kot spontano! Trudili s(m)o se do onemoglosti, da bi dajali drug drugemu informacije o naklonjenosti, bližini, pripadnosti… Ne verjamem, da smo si izbrali partnerja, ki bi se v tem pretvarjal. In navadno se nihče ne pritožuje, da v obdobju romantične zaljubljenosti komu ni bilo do bližine in intimnosti. Težko verjamem, da bi se nekdo na tem področju toliko pretvarjal samo da dobi partnerja, nato pa pokazal svoj »pravi« obraz. Pa tudi, če bi bilo temu tako, je to prevara in s tem zna vsak opraviti. Torej, partnerja smo si izbrali SAMI. Ali pa smo se pustili izbrati. Ne glede – naša izbira in s tem naša odgovornost.

Vendar so pritožbe uglašene na nekaj drugega. Na nekaj, kar je bilo in zdaj tega ni več. V tem vidim nastop spremembe, premik od romantike v fazo boja med dvema (ki je lahko odkrit ali prikrit). In kakorkoli obrnem, ne znam se izmakniti razumevanju odnosa, ki ga soustvarjata dva.

Ko ste že omenili Freuda. Njegove Tri razprave k teoriji seksualnosti so izvrstno delo, kjer pojasni razvoj naše seksualnosti – in, če se boste lotili branja, bodite pozorni, kako se od dojenčka naprej vse naše izkušnje rojevajo v odnosu z drugimi, z našimi bližnjimi in pomembnimi osebami. Pa sem spet nazaj pri misli o naših hrepenenjih, ki so doma nekje drugje…

O tem, kako partnerski odnos ne poteka kot samodejni tok, spontano, brez potrebe po negi, pa se ponavljam v domala vsakem odgovoru.

Lep pozdrav,
Default avatar

škoda

Ja jaz sem pa moški, pri meni je bilo pa obratno, želel sem vsak dan zgodilo se je pa na tri včasih naštiri drni. Za mene seveda premallo, včasih bi tudi dvakrat na dan. Ves trud in vse ostalo ni obrodilo sadov. Je rekla, težko se je pripravit, saj potem mi je vseč. Sedaj ko razmišljam, verjetno ji je bilo na rapolago in se ponujenega prenaješ. Oh že spet. Sedaj je pa drugače, ampak kaj..........
Default avatar

še ena potrebna

Jah, saj verjetno so razlogi za vso to zmedo res nekje daleč zadaj oz. globoko zakopani.
Zaljubljenost, ki seveda pozitivno vpliva tudi na libido, žal vedno mine, potem pa mnogi ne znamo pravilno razvijati odnosa, da bi ta ostal zadovoljujoč na vseh ravneh. Se mi zdi, da se nekako izgubimo na pol poti.
Si bom prebrala še Freudove Tri razprave, morda se še česa naučim.
Default avatar

Albert VEZAL

[quote=""še ena potrebna""]
Jah, saj verjetno so razlogi za vso to zmedo res nekje daleč zadaj oz. globoko zakopani.
Zaljubljenost, ki seveda pozitivno vpliva tudi na libido, žal vedno mine, potem pa mnogi ne znamo pravilno razvijati odnosa, da bi ta ostal zadovoljujoč na vseh ravneh. Se mi zdi, da se nekako izgubimo na pol poti.
Si bom prebrala še Freudove Tri razprave, morda se še česa naučim.[/quote]

Spoštovani!

To, da odnosa ne znamo negovati in po romantični zaljubljenosti pride do ohladitev, je kar skupna usoda večine parov. Vendar zdaj ni več nujno, da se s tem kar sprijaznimo.
Odnos je dejansko investicija. Odnos terja naša prizadevanja, ki so povezana s spremembami. Je pa res zanimivo, da smo do sebe tako zelo neprizanesljivi in se tega raje izognemo. Ko je vprašanje skrb ali popravilo avtomobila, ali domače živali ali katere druge dobrine - se vedno potrudimo preko meja.

Zato pri zavodu Vezal že pet let prirejamo treninge partnerskih odnosov Modri ključ in druge oblike učenja veščin partnerstva, enako lahko najdete v zavodu Mirabi in še kje. Kar lahko zagotovim iz odzivov udeležencev (včeraj se nas je okoli 50 zbralo na večeru ljubezni), je prepričanje, da je delo na odnosu nekaj, kar resnično lahko spremeni potek življenja - ne le v kvaliteti partnerske povezanosti in posledično tudi v spolnosti, ampak tudi pri odnosu z otroki in širšo družino.

Vem pa , da taka odločitev za zavestno delo na partnerskem odnosu, kar je učenje, kako živeti skupaj, zahteva čas in lahko dolgo časa zori.

Lep pozdrav,
Default avatar

KAJA_Z

Ta tema je čisto pisana na mojo kožo. Ampak ni problem pri njemu, temveč pri meni. Razlog? Preobremenjenost, preobremenjenost in še enkrat preobremenjenost.......Pa nepripravljenost za pogovore iz njegove strani. On nima potrebe po pogovorih, med nama ni duhovne povezanosti, po drugi strani pa me ves čas, ampak res ves čas šlata za rit, govori kako sem seksi, žvižga za mano itd, govori, kako bi kaj počel z mano, da komaj čaka, da grejo otroci spat....To je vse, kar slišim od njega. Marsikatera bi bila vesela, jaz pa nisem, saj so problemi in težave, ki pa se jih on ne zaveda in jih ves čas rešujem samo jaz - tako glede otrok kot ostale stvari. Ne rečem, da v gospodinjstvu sem ter tja ne pomaga, vendar to gre naredit zato, ker misli, da bom potem vesela in bova zvečer kaj počela.....Vedno je vse usmerjeno samo k sexu. Počutim se, kot bi me ves čas v nekaj silil. Počutim se ujeto. Rada imam sex z njim, vendar bi pa tudi rada čutila duhovno povezanost. Tega pa on ne potrebuje.
In potem mi, tako kot vi pišete, ves čas očita, da je vedno pobuda samo z njegove strani, da nikoli nisem za, itd. Jaz bi, če bi tudi ostale stvari štimale. Sem pač bolj duhoven tip, telesni stik pa je zame le še pika na i. Tisočkrat sem se že vprašala, kaj sploh delam z njim. Ampak zdaj, ko imava družino, je itak prepozno. Prepozno sem se zavedla, da je njemu pogovor španska vas. Ne vem kako, da nisem prej tega opazila? Mogoče sem bila še zaljubljena, ne vem.
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovana Kaja!

Rekel bi, da je faza zaljubljenosti minila. In nato se zgodi to, da so nam tiste stvari, ki so bile na začetku vir naše medsebojne privlačnosti, naenkrat vir frustracij. Počasi izgubljamo stik. In vsak se zavleče v nek svoj izhod. Stik pa iščemo preko nekaterih nujnih vsakdanjih skupnih opravkov. Vsak živi nekako zase, skupaj imamo nujne opravke. In spolnost, kjer se začne slej ko prej nekaj zatikati.
Ljudje na zelo podoben način poročajo o tej fazi partnerstva. In na zelo podobne načine se s tem nekako skušajo sprijaznit. Vsak z neko svojo tolažbo.
Prav tako poročajo o zelo podobnih posledicah: nisva povezana, noče se pogovarjati, nekaj nama manjka, nisem več zadovoljna z odnosom, umika se, noče… (vedno vidimo razlog na drugi strani)!

Vendar, odkar imamo orodja, in vemo, da gre za določeno razvojno fazo, ki ji rečemo »faza boja«, in znamo vzpostaviti, da se partnerja res slišita in razumeta vsak v svojem svetu in hkrati v svetu drugega – obstaja pot iz tega. In to zelo optimistična pot! Eno orodje je brez dvoma Imago dialog. Rezultat je povezanost med partnerjema na drugačen način in življenje zavestnega odnosa. (O tem si lahko več ogledate v knjigah Harvilla Hendrixa).
Na naših treningih partnerstva se tega učimo konkretno in lahko si na Vezalovi spletni strani ogledate mnenja ljudi, ki so šli skozi to izkušnjo.
Obstaja tudi način individualne izkušnje, kjer se partnerji s pomočjo naučijo komunikacije na način, da vsak ohrani svojo integriteto, hkrati pa nastane med partnerjema empatija.
O teh temah sem že pisal v preteklosti.

Lep pozdrav,
Default avatar

voznikostarelelepotice

Sem tud jaz not padu.
Popolnoma nezadovoljen z odgovori dohtarja.
Če bi vi seksali, partner pa ne čuti potrebe ste u zosu. Še posebej, če vam je všeč. Čebi samo z njim in sploh ne bi z drugimi.
Najvažnejši sta tukaj dve individualni značilnosti. Vaš prag potrpljenja, tolerance in vzdržnosti in seveda partnerjeva pripravljenost uvideti, se soočiti in poskušati problem rešiti.
Recimo vi. Stopite na zavoro. Po lastnih izkušnjah bi rekel, da lahko naše število željenih seksov prepolovimo, pa bo dolgoročno še vedno šlo. Lahko tudi mi prevzamemo odgovornost za pobudo. Nič ni narobe, četudi smo vedno mi pobudnik sexa (v tem se moti ena od razpevljalk zgoraj), kajti to lahko naredimo. To je odvisno od nas.
Sedaj pa k partnerju. Ali je tudi on pripravljen narediti svoj del. Ali je on sploh sposoben uvideti, da si ga mi ne moremo odrezati ali je zašiti. In pridemo do stereotipa o ženskah, ki zaigrajo orgazem. To so vredu babe, saj jim je mar za svoje dedce. One spadajo med tiste, ki nekaj naredijo za svojega partnerja. Pa naj bo to igranje orgazma, oblačenje v leder, swinganje, ali karkoli pač. Da le skušamo nekaj narediti, rešiti problem.
Nerešljiv problem so seveda partnerji, ki niso pripravljeni narediti nič. Ki omalovažujejo naše probleme. Ki se delajo nevedne, butaste celo ignorantske. Pri takšnih ne morete nič. Popolnoma nič. Lahko samo greste.
Tako sem naredil tudi sam. Po 16. letih. Kajti to, da je ona meni bila po tolikih letih še vedno všeč, da bi jo lahko kadarkoli in kjerkoli, ni bilo vredno nič. Bilo je celo moteče.
Malo je sicer čudno, da se ločiš od partnerja pravzaprav zato, ker ti je všeč, ampak drugače ne gre. Sem najprej prosil in moledoval potem zahteval in na koncu se jezil, penil... Nič.
Zdaj sem sam, je boljše. Dosti boljše. Funkije se umirijo, pamet več ne nori. Nič več nisem jezen in agresiven. Zdaj sem le razočaran in žalosten. Sta to dosti bolj plemenita občutka. In lažje ju je prenašat. Kajti najhujša frustracija je mimo. Nimam več vedno pred nosom babe, ki bi jo pa je ne morem. Ker ona noče.
Se mi zdi, da bodo one revice zgoraj morale narediti isto. Ne bo šlo drugače.
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!
Partnerski odnos med dvema različnima osebam je res nekaj zelo zapletenega. Razumem lahko občutke, da si samo ena stran prizadeva, da nima smisla, da lahko nastopijo razočaranja in obupanost.

Vendar je odnos vedno skupno delo dveh. To je najtežje razumeti. Odnos je so-ustvarjanje. In tako je odgovornost za vse, kar se v odnosu dogaja, deljena. Tudi, da nekdo noče sodelovati tako kot si mi želimo ali predstavljamo, ima svojo logiko in mi imamo pri tem svoj delež.
Verjamem, da so to ideje, ki so nam zelo tuje in jih ne slišimo radi, a to je (morda za ene žal) edina veljavna zakonitost, ki omogoča skupno življenje.

Lep pozdrav,
Default avatar

jajer

Takoj ga zapusti ,ker on in njegova kultura je bolj v oblakih .Pusti ga in si ostvari živlenje tak kot se spodobi in vzemi človeka ,ki te razume sočustvuje in ti stoji ob strani.Ljubezen ha ,za 5 minut ali pucanje svojih potreb -kaj če ni gay ali se počuti nedorasnega za poroko za družino pa ti ne zna povedat.Daj si duška in si najdi sebi primernega .Vem sex je lep in saj 3x na teden je kar super ,drugače je preveč enolično -razen če je vedno kaj novega ,iskati je treba tudi v sebi .No v glavnem pusti ga -se spočij ,premisli ,se odloči .Kultura je pa naša kar ena od najboljših .VERJEMI !
Default avatar

edvardo

Madonca, debate toliko, da se takoj vidi v razširjenost problema. Najprej bi vprašal te "razočarane gospodinje": Kje ste našle take "softiče", ki jim ni do seksa, ne do oralne "obdelave" vaše muce. Seveda, taglavne ste, ko ste prevzele komando nad fantom, še celo toliko, da so se poročili z vami, v vsem vas ubogajo in celo gospodinijo namesto vas.Poleg tega, da imajo kao dobro službo. Dr. Rugelj je takele imenoval- brez zamere- "intelektualni pezdetki". Zdaj pa jamrate...
Če je ženska urejena (ampak res urejena- čista), sorazmerno zapeljiva in če jo mož noče poseksat vsaj 3x na teden, potem je nekaj hudo narobe z njim. Ali se mu žena gnusi (vonj, celulit, zadah, genitalije, "ubogi joški"...), ali je impotenten, ali je homič ali pa preprosto zasvojen s pornografijo in "rokometom". To je na žalost najpogostejša oblika "razelektritve". "Kdo se bo ubadal z (iz)rabljeno ženo, ko pa ima na spletu mrhe, da bi prste oblizal, pa še razne packarije izvajajo, ki jih žena noče"
Ne bi rad preveč filozofiral, vendar če moškemu ni kaj preveč za akcijo, mu pač ni. Rešitev: ljubimec, razveza, dildo, suša... izbira je vaša. Malce pomislite na posledice. Ali se splača.
Srečno.
Default avatar

MIHA333

zdravo
Jaz imam eden manjši problemček.S punco hodiva ze peto leto in ne živiva skupaj.Stara sva oba 23 let.Pa me zanima ena stvar? opazil sem ,da se me punca izogiba pri spolnih igricah,No ko ji pravim v cemu je problem? Pravi da nima potrebe po temu ,zadostuje ji 1x na mesec. Med seksom je vsa navdusena in vsa mokra.Tako , da ne razumem v cem je lahko problem.Pred seksom je cisto hladna in lahko lezi zraven svojega fanta celo noc ,brez enega spolnega dotika.hvala za odgovor
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!
Tudi jaz imam kar nekaj vprašanj, s katerimi bi se lotil vaše situacije:

Ali je izogibanje v spolnosti nekaj, kar je vaša zaznava, ali to enako (na enak način) vidi tudi vaša punca?
Ali je to, kar omenjate kot problem, nekaj, kar je nastalo kot sprememba v vajinem odnosu pred kratkim, ali je to že ves čas prisotno?
Ali bi se punca odzvala drugače, če tega, kar opažate in vam je pomembno, ne bi imenovali »problem«? Kako bi ona to imenovala?
Ali je možno, da vaša punca pred spolnim odnosom potrebuje nekaj več, kar pa ji je težko ali ne zna povedati?
Ali bi zmogli vprašati svojo punco o njenih potrebah in njenih predstavah glede nežnosti, kaj jo vzburja, kakšni pogoji morajo biti za to izpolnjeni? Na kakšen način si ona želi imeti spolne odnose?
Ali je možno, da se ne počuti dovolj varno v prostoru, kjer (bi si želel) ali imata spolne odnose?

Menim, da boste s temi vprašanji dobili dovolj odgovorov in da vam bodo pomagali pri stiku s punco na način, kjer bo prišlo do potrebne spremembe v zadevi, ki vas bremeni.

Lep pozdrav,
Default avatar

tipi

Ženske na tem forumu imajo željo slišati mnenje moških.Recimo da sem star čez 40 let iv v resni vezi skoraj 20 let ,to pomeni da imam za sabo vsaj nekaj kilometrov.
Da opišem trenutno stanje.Nič mi ne manjka,izgled moje čista desetka,sex desetka in je ni stvari ki je nisem preizkusil,zdaj se verjetno sprašujete kaj počnem na forumu.Tu se pojavi moj problem in to je razumeti svet okoli sebe ,kar mislim da je moja največja napaka ,ker se ga ne da.Dejstvo je,v času teh dvajset let je razpadlo 98% vez in porok najinih znancev ostala 2% sta pa tik pred tem.
Ja zdaj se pa posvetimo sexu oziroma pike na i nekega odnosa.Recimo da sem bil noro zaljubljen še kot najstnik,moj libido je bil v višavah ampak izbral sem popolnoma napačno.Deklica je imela obupno otroštvo,oče nasilnež,alkoholik,skratka obup.Njo ni zanimal sex ,ampak hiša dva otroka izobrazba ,dobra služba.Čustva,nežnost,toplina za njo Španska vas.In zakaj sem tako izbral,ja pri nas doma je bilo isto.Imel sem veliko prilik ,pa sem iskal tisto pravo ,našel pa to, ki mi je zbila samozavest in libido na -0 da sem se pobiral in pobiral oziroma preživljal pekel.Ona ni imela takšnih problemov,pobrala je prvega ki je dal za kavo, ter ga podredila svojim potrebam ,materijalnim predvsem.Ja nadaljeval sem na -0, spoznal čudovito dekle ki je rabilo 6 let da je najin sex spravilo v okvir normale.In do ženske nikoli več ne bom 100% ne v sexu in ne v ljubezni, ker si tega več ne dovolim,se pa trudim ne glede na to kakšnega partnerja imam, ker je cena previsoka.
Dejstvo pa je ,da jo v ničemer ne omejujem, tako kot ona ne mene,perem lahko sam, če sem lačen si naredim kosilo,posesam ko je potrebno ,njo pa imam zaradi neke dopolnitve mojega življenja ki bi bilo sicer prazno.Ni pa moja lastnina in čeprav je vredna greha ,lahko gre kadar hoče kamor hoče, ji pa bom hvaležen za to kar je naredila zame.V vseh letih nisem bil niti enkrat zavrnjen in ni imela niti enkrat glavobol, zato vsem polagam na srce,spolnost je pokazatelj vašega odnosa in tu se ne da lagati ter pretvarjat ,vedno je nek razlog ki pa ga je zelo težko rešit.
Drage dame, zgodbe se ponavljajo,današnja dekleta temeljito preverijo izobrazbo,zaposlitev in obnašanje svojih bodočih partnerjev ,spravijo jih v posteljo in če ne gre ,proglasijo za buzerante.
Zdaj pa še o tem kako izbiramo,zadnjič sem edinega prijatelja iz otroštva ki je pred ločitvijo vprašal kaj je videl na svoji ženi, ki je za moje pojme grozaaaa.Njegov odgovor je bil,iskal sem pametno?Ja kje je pa vse ostalo?Ali pa vprašam sodelavca če je kaj namakal, pa pravi da je v tem mesecu enkrat in na to je ponosen,hallo?Ali pa druga ki je dobila vrečo pralnega praška po dvajsetih letih skupnega življenja v glavo,ma jaz bi ji pripopal šamar prvi dan ko sem bil na obisku.
Zdaj pa kar se tiče odnosa med mano in mojo partnerico,ja gledam pornografijo,pri 38 začel kadit, žal,nisem dober oče do svojega otroka in imam še ogromno minusov, ampak moja vedno najde lepo besedo zame in nima pripomb nad ničemer .Vse dokler jo bom videl kot žensko vredno dotika,nežnosti itd.Sem strah in trepet glede vizualnosti in to dokazano, v srcu pa sem popolnoma drugačen,v nekaj pa sem prepričan -za ljubezen in sex ne bom nikoliiii več prosil in to nikogar na tem ljubem svetu.
Ja res je, v vsaki vezi nekdo vodi in nekdo sledi, se strinjam vendar je pomembno kako velika je cena tega sledenja in ali je to v mejah normale.Ko bi sam začutil da se nekdo ponižuje za mojo pozornost in za drobtine v obliki redkega sexa bi mu dal roko in rekel zbogom, ker drugače je v ozadju materializem ali varanje.Uh sem se razpisal, zdaj grem kuhat kosilo pa posesat prah ,zvečer pika poka jutri pa nov delovni dan.

Moderatorji

dr. Albert Mrgole , psiholog, doktor sociologije
Albert VEZAL