Mojega dveletnika pazijo stari starši, ker vrtca nismo dobili. Sama sta se javila za to, sta v penziji in izgleda da vsi trije zelo uživajo. Pazita ga približno 8 ur na dan in mu vmes seveda tudi skuhata hrano.

Zdaj pa me zanima, glede na nekaj podobnih tem, ki sem jih zadnje dni prebrala na tem forumu, ali obstajajo tudi stari starši, ki jim je varovanje vnukov v veselje? Sem res jaz izkoriščevalka in trpinčim dva upokojenca, kot sem brala? Pa saj je veliko malčkov, ki jih pazijo stari starši, gotovo vsi ne mislite tako, čeprav je bilo v tistih starih temah kar enotno mnenje.

Mogoče še kašen odgovor babice ali dedka (jaz predpostavljam, da tudi takšni obstajajo), ki mu je varstvo vnuka v veselje.

moji starši vnuke pazijo iz veselja,prav tako tast in tašča kadar je potrebno,tako da še obstajajo taki stari starši.Ko sem hotela dati otroka v vrtec so rekli da ga bodo čuvali,ker jim je to v veselje in krajšanje časa.

Zame to ni izkoriščanje, če nisi dobila vrtca. Pa tudi če bi ga, pa ti starši sami rečejo, da bi ga radi pazili. Bi jih pa večkrat vprašala, če še tako želijo, pa otroka ne bi puščala dlje, kot moraš. Poznam kar nekaj staršev, ki še popoldne letajo okoli, otrok ima pa za mamo v bistvu staro mamo. TAko da če si uvidevna in tudi ti kaj storiš za starše, imej kar mirno vest. Nam starši velikokrat tudi sami kaj skuhajo, otroke kam peljejo… seveda pa tudi mi sami od sebe in z veseljem vračamo. Pa ne materialno, gre za lep odnos, pozornost… Ob praznikih ali rojstnih dnevih jih tudi presenetimo, damo kakšno darilo, ki je vredno malo več (izlet, počitnice v toplicah, bon…).

Druga stran je, če samo jemlješ, daješ pa ničesar.

babica, dedi…oma, dedi…torej starši po obeh straneh z največjim veseljem čuvajo najina otroka. Sicer sta v vrtcu, se pa zgodi, da gresta za vikend k starim staršem, pa da kakšen dan vmes prespita pri babici itd…vzamejo jih tudi zraven na morje…skratka, to od njih ne pričakujem, ponudijo se sami. Prav tako, kot je zgoraj napisala, jih tudi mi večkrat presenetimo, damo kakšno darilo, ki je več vredno itd…

Mi zelo negujemo te odnose, prav namensko in vsi smo (zaenkrat) zadovoljni. Ta mala dva pa še najbolj…

Tudi moja mama (60-letnica) s svojim partnerjem pazi mojo enoinpolletno hčer. Za vrtec nismo niti zaprosili, ampak se je javila sama zaradi določenih hčerinih zdravstvenih težav (mala bi kljub temu lahko šla v vrtec). Ker nam pač znese, ji vsak mesec nakažem 200 € in se ne obremenjujem z nakupom pleničk, čajev, raznih posladkov, ki jih kupijo posebej za njo, kar so zanju dodatni stroški, neupoštevaje tega, da tudi glavne obroke (kosilo, malico) je skupaj z njima.

Občutek imam, da jima je varstvo veliko veselje, vendar tudi velika skrb in zadolžitev, kjer porabita ogromno energije. Dejstvo je, da je vnučka živa kot poper, moja mama pa včasih v svoji skrbi skoraj pretirava in leta za njo, da se ne butne v en vogal, pa v drugi, pa jo oblači in slači, ker jo skrbi, če ji je udobno, da o vseh obrokih, ko se mala spakuje, sploh ne govorim. Vem, da čutita še večjo odgovornost, da se ne bi kaj zgodilo, in zagotovo jima je varstvo napor – eno je imeti otroka rad, drugo pa skrbeti zanj 8 ur na dan. Priznajmo si, še staršem nam včasih zrastejo čez glavo… In za upokojence zna biti tovrstni šiht še toliko bolj naporen.

Moje mnenje je, da če se vsi udeleženi strinjate za skupno varstvo, ne izkoriščaš in ne trpinčiš svojih staršev (seveda pač moramo upoštevati možnost, da ti tega, da je naloga prenaporna, ne upajo priznati). Vem in čutim, da je naša mala mojim zlezla pod kožo in da jo imajo od srca radi, kot tudi ona njih. Sama bom pa vseeno vesela, ko bo deklica v vrtcu, pa jo bosta babi in dedi morebiti kak dan vzela iz vrtca prej, da se bodo res družili in bosta stara starša res za razvajanje in ne za vzgajanje (čeprav bodo solze pri babici, ko bo mala šla v vrtec, he he). Če pa te zelo skrbi, pa se pogovori s starši, daj jim za prebrat in povej, da pričakuješ odkrit odgovor. Najbrž bo tako ko tale moj, mešan – veliko ljubezni in veliko truda hodi namreč z roko v roki…

Tudi nama je tašča pazila oba otroka, sam je pa velika razlika, če ti pazi samo takrat ko res ne moreš ali pa ji otroka pustiš še popoldne oz v večer zaradi opravkov… danes so službe že tako dolgo.
Ne vem jaz sem vedno takoj po službi šla po otroke pa tudi vse opravke in ostalo smo uredili skupaj. danes pa je res veliko takih, ki imajo otroke potem pa gledajo, kako bi se jih za čimdalj časa znebili, pa nobene stvari ne morejo opraviti z njimi… o tem je bilo govora po mojem.

Jaz sicer mislim, da morajo biti stari starši za to in če niso to pač tudi odkrito povedati, mislim pa da nihče nima od njih pravice PRIČAKOVATI, da bodo pazili vnuke.

Sicer me pa moti dvoličnost nekaterih- ko ena 40+ tu vpraša ali naj ima otroka skočite v luft, da je prestara…. ko pa gre za to ali stari starši, ki so večinoma 50 in 60+ lahko pazijo male otroke cele dneve, pa še med vikendi itd se pa to od njih pričakuje???

Ja, ta dvoličnost tudi mene moti.

Mlade mamice, ki so brezposelne, dajo otroka v vrtec. Aja, tašče, ki so pa stare 60++ let, pa z lahkoto pazijo 10 ur in več. Vam povem, da je ni, ki bi z veseljem pazila vnuke 10 ur na dan. Ne obstaja. Še moja tašča, ki je res z veseljem začela paziti svojo vnukinjo (ne našo), je omagala. Seveda svakinja tega ni hotela videti in je stalno govorila, da mora mamo zaposlit, pa da ji vnukinja daje smisel, pa… ostale bedarije.

Tašča pa je bila izčrpana, popolnoma na koncu svojih moči. Pa je svakinja še naprej govorila, kako je fajn, kako je mama zadovoljna in hodila čedalje kasneje iz službe. Tudi obl 18. uri je še ni bilo domov.

Seveda taščo še sedaj izkorišča, ko je vnukinja že velika punca in bi lahko kdaj kaj naredila za babico. Ampak ne. Še vedno jo izkoriščajo, zdaj za kuhanje, pranje, likanje, vrt. Ker taaaaako z veeeeseljem dela za njih. Seveda zastonj.

je velika razlika če se stari starši sami ponudijo za varstvo in če je varstvo dejansko tistih 8 ur, ne pa da se zavleče do šestih zvečer in še v vikende.

saj sama na sebi vidiš da JE naporno ob malem otroku ampak je tudi lepo, enako občutijo tudi stari starši.

potem je tu še čas, ki ga preživijo skupaj … kako kvaliteten je in kaj se otrok dejansko nauči v varstvu. Ali se otroka do nezavesti razvaja in se mu vse k riti prinese, ali se z njim ukvarjajo in podobno…

na podlagi svojih prioritet potem vidiš če je to domače varstvo ok.

Ha ha ha, ja seveda stari starši uživajo in komaj čakajo, da cele dneve pazijo na vaše mulce.:) Seveda jih imajo radi in seveda se sami ponudijo da jih bodo pazili, saj se to od njih nekako pričakuje in se “spodobi”, ampak da potem ženske sami sebi verjamete, da komaj čakajo paziti malčka 8 in več ur dnevno in še kuhati zraven in da jim je to smisel in alfa in omega vsega in kako osmisli njihovo življenje, pa dajte no – koga farbate? Potem pa te stare mame pojamrajo sosedam, kako ne morejo več in kako so uničene, ker jih otrok dobesedno izmozga, medtem ko ve še kar veselo razglašate okrog, da vaše tašče in mame enostavno uživajo, ko varujejo vnuke. Dajte, spreglejte že, no.:)))) Ali pa tudi ne. Saj če boste spregledali, boste morali mulce dati v vrtec, ne?:))

Pri nas sta babici čuval par mesecev, dokler nismo dobili vrtca. Pa je bilo preko poletja in je bilo zelo naporno.

Sedaj pa 4 letnica gre večkrat k eni babici na podaljšan vikend (petek, sobota), druga pa jo pride večkrat iskat v vrtec takoj po kosilu,tako da preživita popoldne skupaj. Take dneve izkoristiva za kakšne opravke ali pa samo zase. Seveda priskočita na pomoč, ko mala zboli. Jaz sem na bolniški par dni, ko se stanje izboljša, pa jo pocrtata še babici.
Ne pretiravamo in smo vsi zadovoljni.

Nama z možem je bilo v veliko veselje, da je bila vnukinja v najinem varstvu od prvega leta dalje. Oba sva v penziji in sva si vse lepo organizirala. 8 ur, ko je bila v varstvu, sva izkoristila, da sva ves čas posvetila njej, ko sem kuhala, se je mož z njo igral, jo peljal na sprehod. Tisti čas nisva nič postorila po hiši, njene igrače smo skupaj pospravljali, na vrtu smo skupaj rili po zemlji, posejala je rožice, če je kaj vzklilo je bilo dobro in če ne, pa tudi.

Veliko časa sva njej posvetila. Zakaj? Zavedala sva se, da ko bo stara tri leta, bo šla v vrtec. In s tem bova več ali manj izgubila stik z njo. V tistih petih minutah ko jo sedaj vidiva, sva zmedena, ker bi ji toliko stvari rada povedala, jo objela, stisnila k sebi, jo spomnila ne številne dogodke iz preteklosti, ali se spomniš…..

Mladi starši, stari starši imamo zelo radi svoje vnuke, dovolite jim, da se z njimi poigrajo, zaupajte jim jih v varstvo. Imamo čas, nikamor se nam ne mudi, v celoti se posvetimo njim. Vzgoja otrok je pa vaša.

lp

men je pa tašča vnaprej dala vedet, da je ona plačevala varstvo svojih otrok svoji mami in sedaj je mislila, da bomo tudi mi njej plačevali.

posledica: odkar smo otroka vpisali v vrtec se maščuje s tem, da otrok ne dobi od nje niti darila za rojstni dan, kaj šele kakšne čokoladice. ne morem povedat kako mi je hudo pri srčku, ko mojega otroka vprašajo kaj ti je pa kupila babica za rojstni dan..

sem pozabila napisat..

raje plačam 200e vrtca pa vem, da mi nihče ne bo nič anprej metal!!!!

Tudi moja mama ga je rada pazila in je bila skoraj proti, ko smo ga pri treh letih dali v vrtec. Sva ji pa z možem pomagala na drug način (pospravljanje, nakupi hrane, darila, počitnice).

Ko boste sami imeli vnuke, boste jih tudi tako z veseljem čuvali, kot vaši starši sedaj čuvajo vaše otroke?

Evo ene babice- sem že zadnjič napisala, da vsakodnevnega varstva ne bi zelo z veseljem sprejela, pa ne zaradi napora, ampak zato, ker ne moreš nikoli odpovedati.Npr., če bi se dalo, da čuvam vsak drugi dan ali pa da sem en dan v tednu frej. Itak sem pa še v službi in tudi še dolgo bom:(. Drugače pa meni- nam- ni niti malo naporno, tudi če je vnukinja cel teden z nami na dopustu ali če jo cel vikend čuvamo. Nam je resnično v strašansko veselje, je pa res, da je tak “priden” in razumen otrok.

Aja, še nekaj! Da bi otrokom računala za varsvo vnukov- to mi je pa popolnoma nerazumljivo, res! Ne moreš no svojemu otroku in vnuku računat (karkoli že)!

Tudi jaz sem oma. Imam več vnukov in jih občasno rada popazim (slučaj bolezni ali razni opravki staršev). Sem pa vesela da imam po skoraj 40 letih vsakodnevnega vstajanja zgodaj zjutraj, sedaj jutra in dni zase in za stvari katerih prej nisem mogla delati. Srečna sem, da mi otroci niso kar “naprtili” svojih otrok, kajti zelo težko bi rekla da tega nočem. Pa čeprav tu pravite naj se vse pove v obraz bi jaz to težko naredila. In res je tudi, da vse tiste babice, ki so tako srečne ko vsak dan varujejo po 10 ur vnuke, ne morejo nikamor in nimajo nič svobode. In res je, da se zato potožijo sosedam in prijateljicam.
Zato je zame tudi tu najboljša srednja pot. Vsakega po malo.
To je še eno mnenje ene babice. Tako v razmislek mladim hčerkam in snaha.