gripa=kuga?
vseskozi se govori da je današnja h1n1 oz prašičja gripa v laboratoriju predelana španska gripa iz leta 1918. Ampak meni neki ne gre v račun. Tisto iz leta 1918 je bila kuga in ne gripa. Samo ime je imela “španska gripa”. Kuga je povsem druga bolezen kot gripa. Kuga je v večini okužb smrtonosna, in umreš v parih urah, največ nekaj dneh.
naj me prosim razsvetli kdo ki se vsaj približno spozna na to
kuga je bila nekaj drugega, povzroči jo bakterija.
španska gripa je bila gripa, problem pa je bil v tem da so umirali predvsem mladi, ker je virus mislim da preveč aktiviral imunski sistem in te je v bistvu le ta pokončal (prevelik odziv imunskega sistema). Zato bolehni niso umirali v taki meri (ker so imeli slabši imunski sistem). Zato jih je bilo na začetku strah, da bo ta nova gripa podobna, ker je na začetku umrlo nekaj mladih ljudi.
1. Kúga je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa. Povzroča jo bakterija Yersinia pestis. Glede na prizadeti del telesa ločimo različne oblike te bolezni:
* žlezno ali bubonsko kugo, pri kateri otečejo bezgavke, navadno v dimljah. Pojavi se po piku okužene podganje bolhe;
* pljučno kugo, ki prizadene pljuča; nastopi huda pljučnica;
* septično kugo, kjer bacili kuge preplavijo kri;
* kožno kugo, ki se pojavi ob gnojnih bolšjih pikih in opraskaninah.
2. Gripa ali influenca je akutna okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi gripe tipa A, B ali C. Ti nenehno spreminjajo svoje lastnosti. Kljub temu pa se lahko – v nasprotju s prehladom – pred gripo precej zanesljivo zavarujemo. Vsako leto se lahko cepite s cepivi, ki so prilagojena tisti vrsti virusa, ki se bo v prihajajoči sezoni gripe najverjetneje širil.
Kot vidiš je med gripo (virusi) in kugo (bakterije) precejšnja razlika, je pa lahko zavajajoče to, da so ponekod včasih “po domače” vsaki nalezljivi bolezni rekli kuga.
Virus ni živ organizem, ampak spada med delce, ki so nekje vmes med živim in neživim. Virusna DNK ni sposobna samostojnega podvajanja, zato nujno potrebuje gostiteljsko celico, da si izposodi njeno DNK in s tem preusmeri delovanje DNK gostiteljske celice. Proti virusom zaenkrat ne poznamo učinkovitih zdravil, tudi zato, ker se izredno hitro spreminjajo (mutirajo).
Bakterija je živ organizem, z vsemi lastnimi procesi, ki so značilni za vse žive organizme. Za svoj razvoj in razmnoževanje ne potrebuje nič drugega, kot samo ustrezno temperaturo, dovolj vlage in organskih snovi (hrane) ter ustrezen pH. Proti bakterijam obstajajo zdravila, ki jim pravimo antibiotiki.
Virus ni živ organizem, ampak spada med delce, ki so nekje vmes med živim in neživim. [/quote]
No ja, odvisno od definicije “živosti”. Virus ima svojo DNA in se lahko razmnožuje. Po nekaterih kriterijih je to že značilnost živega.
Pri bakteriji vsaj teh dvomov ni, ker gre za celični organizem, ki ima vse značilnosti celice.
Virus ni živ organizem, ampak spada med delce, ki so nekje vmes med živim in neživim. [/quote]
No ja, odvisno od definicije “živosti”. Virus ima svojo DNA in se lahko razmnožuje. Po nekaterih kriterijih je to že značilnost živega.
Pri bakteriji vsaj teh dvomov ni, ker gre za celični organizem, ki ima vse značilnosti celice.[/quote]
Biologi ga ne smatramo kot živega, ker ni sposoben razmnoževanja, ne da bi poleg svoje uporabil še gostiteljevo DNK.
No ja, odvisno od definicije “živosti”. Virus ima svojo DNA in se lahko razmnožuje. Po nekaterih kriterijih je to že značilnost živega.
Pri bakteriji vsaj teh dvomov ni, ker gre za celični organizem, ki ima vse značilnosti celice.[/quote]
Biologi ga ne smatramo kot živega, ker ni sposoben razmnoževanja, ne da bi poleg svoje uporabil še gostiteljevo DNK.[/quote]
Že, a ko je govora npr. o cepivih, govorite o “živih” in “mrtvih” virusih. 🙂
Biologi ga ne smatramo kot živega, ker ni sposoben razmnoževanja, ne da bi poleg svoje uporabil še gostiteljevo DNK.[/quote]
Že, a ko je govora npr. o cepivih, govorite o “živih” in “mrtvih” virusih. :)[/quote]
Se strinjam, da je izrazoslovje včasih zavajujoče. Mogoče bi bilo bolje reči cepivo z aktivnimi virusi in cepivo z neaktivnimi virusi. Vendar bi se verjetno spet zapletlo, ker bi hitro prišlo do zamenjave s pojmo aktivno in neaktivno cepivo, kar zopet ni isto.
Že, a ko je govora npr. o cepivih, govorite o “živih” in “mrtvih” virusih. :)[/quote]
Se strinjam, da je izrazoslovje včasih zavajujoče. Mogoče bi bilo bolje reči cepivo z aktivnimi virusi in cepivo z neaktivnimi virusi. Vendar bi se verjetno spet zapletlo, ker bi hitro prišlo do zamenjave s pojmo aktivno in neaktivno cepivo, kar zopet ni isto.[/quote]
Ja, saj razumem. Pravim le, da je enostavno razložiti, kakšne so lastnosti virusa, ampak ko gre za vprašanje, ali je virus živa stvar ali ne, pa odgovor ni tako enostaven. Pa čeprav gre za navidez lahko vprašanje. Ampak to ni več stvar samo biologije, ampak tudi ali celo predvsem drugih ved.