Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Dedovanje

Default avatar

milonca

Spodaj sem v enem izmed postov o dedovanju zasledila podatek, da v primeru, da s partnerjem narediva oporoko, pa nimava otrok, je v primeru partnejeve smrti njegova mama upravičena do nujnega deleža. Ali je to res?

Se da kaj narediti, da tega ni? Kaka posebna oporoka? Govorim tudi zase, če se meni kaj zgodi, hočem da je moj partner edini dedič vsega, brez nujnih deležev.
Default avatar

Annny1

Napiši oporoko, s katero boš partnerju zapustila celotno premoženje.
Nujnemu deležu se ne moreš izogniti, mora pa ga upravičenec zahtevati.
Lp
Default avatar

hmmm..

Nujnih deležev ne moreš preprečit, čeprav narediš oporoko. Je pa res, da po tebi deduje le tvoj partner in ne njegova mama, lahko pa tvoji starši, bratje in sestre, če so živi. Mama tvojega partnerja ne more biti nujni dedič.
Default avatar

hmmm..

Mama tvojega partnerja bi lahko dedovala kot nujni dedič samo, če ti umreš pred partnerjem in partner pred mamo.
Default avatar

Mercy

V ekstremnih primerih obstaja popolna rešitev: razdedinjenje
Razdedinjenje pomeni, da oporočitelj v oporoki nujnim (zakonitim) dedičem odvzame tudi nujni delež. V tem primeru torej zakoniti dediči res ničesar ne dedujejo po zapustniku. Vendar pa mora za razdedinjenje, da je veljavno, obstajati eden izmed treh točno določenih razlogov, ki so določeni v zakonu (in ne zelo jasni):
- če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
- če je dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
- če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje mora biti nedvoumno izraženo v oporoki. Ni potrebno navesti razloga za razdedinjenje, je pa to priporočljivo. Tudi ni nujno, da je v oporoki uporabljena beseda "razdedinjenje", je pa priporočljivo. Razdedinjenje je lahko popolno (odvzem celotnega nujnega deleža) ali delno. Če ne obstaja eden od razlogov zanj, je razdedinjenje neveljavno, čeprav je določeno v oporoki, in se po zapustniku deduje, kot da razdedinjenje sploh ne bi bilo določeno.

Podoben učinek kot razdedinjenje ima odvzem nujnega deleža v korist potomcev. Ta je mogoč samo zoper zapustnikovega potomca in samo v primeru, ko je ta potomec prezadolžen ali zapravljivec (zaradi česar bi bil nujni delež, če bi ga potomec prejel, tako rekoč vržen stran).
Default avatar

Morski galeb

Mercy je napisal/a:
V ekstremnih primerih obstaja popolna rešitev: razdedinjenje
Razdedinjenje pomeni, da oporočitelj v oporoki nujnim (zakonitim) dedičem odvzame tudi nujni delež. V tem primeru torej zakoniti dediči res ničesar ne dedujejo po zapustniku. Vendar pa mora za razdedinjenje, da je veljavno, obstajati eden izmed treh točno določenih razlogov, ki so določeni v zakonu (in ne zelo jasni):
- če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
- če je dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
- če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje mora biti nedvoumno izraženo v oporoki. Ni potrebno navesti razloga za razdedinjenje, je pa to priporočljivo. Tudi ni nujno, da je v oporoki uporabljena beseda "razdedinjenje", je pa priporočljivo. Razdedinjenje je lahko popolno (odvzem celotnega nujnega deleža) ali delno. Če ne obstaja eden od razlogov zanj, je razdedinjenje neveljavno, čeprav je določeno v oporoki, in se po zapustniku deduje, kot da razdedinjenje sploh ne bi bilo določeno.

Podoben učinek kot razdedinjenje ima odvzem nujnega deleža v korist potomcev. Ta je mogoč samo zoper zapustnikovega potomca in samo v primeru, ko je ta potomec prezadolžen ali zapravljivec (zaradi česar bi bil nujni delež, če bi ga potomec prejel, tako rekoč vržen stran).
Ti si pisala o drugi stvari kot je postavljeno vprašanje. To, kar si ti navedla, velja največkrat med otroci in starši. Npr. nekdo ti nekaj podari v zameno, da boš LEPO skrbel za njega do smrti. Če ne skrbiš, se oporoka lahko kadarkoli razveljavi. Po smrti daritelja je možno, da uletijo dediči /največkrat zatajeni otroci/. V tem primeru jim pripada "samo" nujni delež. Če oporoke ne bi bilo narejene, bi dedovali vsi enako.

Milonca pa sprašuje v povezavi z mojim primerom, kar je nekaj čisto drugega. Med partnerjema. Eden drugemu podarita svoj delež v primeru smrti. Do nujnega deleža nima pravice nihče, razen, če sam ni sposoben poskrbeti za svoje preživetje. To pa se ve že izza časa življenja.

V najinem primeru: mati se je partnerju s podpisom odpovedala, ko je bil star 4 leta in se je z mopedom odpeljala v Nemčijo - za vedno. Za njega je skrbel oče, kasneje mačeha, oba sta pokojna. Vse njegove sestre so preskrbljene, razen brata, ki je pa na najboljši poti, da kmalu ne bo več sam sposoben zase skrbeti. Družino je zafural, hišo pred deložacijo so zadnji moment rešili, njega pa nagnali. Kar je dobil dediščine od doma (22.000 ojrov) je pognal po grlu. Prav zato bova naredila s partnerjem oporoko, ravno zaradi tega krščenega tiča v največji tajnosti, sicer zna streči po življenju lastnega brata, da bi le lahko prišel do denarja čimprej. Kako ga je hotel zavarovati za 100.000 evrov pri Zavarovalnici Triglav, brez partnerjeve vednosti, je pa že druga zgodba. Verjamem, da nekateri nejeverno kimate z glavo, ampak človek /kdor koli/ je marsikaj pripravljen narediti samo zaradi - denarja!

R
Default avatar

Mercy

"Ti si pisala o drugi stvari kot je postavljeno vprašanje. To, kar si ti navedla, velja največkrat med otroci in starši. Npr. nekdo ti nekaj podari v zameno, da boš LEPO skrbel za njega do smrti. Če ne skrbiš, se oporoka lahko kadarkoli razveljavi. Po smrti daritelja je možno, da uletijo dediči /največkrat zatajeni otroci/. V tem primeru jim pripada "samo" nujni delež. Če oporoke ne bi bilo narejene, bi dedovali vsi enako. "

darilna pogodba in pogodba o preuzit. je nekaj drugega, tukaj je pojasnilo , kako razdedinjiti vse morebitne dedice,, pri pisanju oporoke . torej -varnostni kljuc , v pisanju op.
Posredujem tale link, v upanju, da vam bo prav prisel.

lp.
http://www.pravozatelebane.com/dedovanj ... jenje.html
Default avatar

milonca

Hvala vsem za odgovore.

Torej to pomeni, da četudi partner naredi oporoko in mene navede kot edinega dediča, njegova mama še vedno lahko zahteva nujni delež.

Zanima me še, v kolikšnem deležu lahko zahteva.
Default avatar

Ta prava Monica

žal se je zel otežko izognit nujnim deležom,vendar če so nujni dediči kolkrtolk pošteni jim je jasno da si ti ali tvoj partner edini upravičenec do premoženja,ki sta ga skupaj ustvarila v primeru smrti enega od vaju,vendar človek nikoli ne more biti 100%kako bo kdo reagiral...
Default avatar

nadine

milonca je napisal/a:
Hvala vsem za odgovore.

Torej to pomeni, da četudi partner naredi oporoko in mene navede kot edinega dediča, njegova mama še vedno lahko zahteva nujni delež.

Zanima me še, v kolikšnem deležu lahko zahteva.
to je dedovanje v drugem dednem redu. Vsak od staršev je upravičen do 1/4, zakonec je upravičen do 1/2.
Nujni delež je torej 1/2 od zakonitega, se pravi 1/8
Če očeta ni več, so dediči po njem morebitni sorojenci, če je partner edinec, so dediči potem potomci očetovih staršev. Vendar nihče od teh, če so normalni sposobni za preživetje, ni nujni dedič
Default avatar

Ta prava Monica

milonca je napisal/a:
Hvala vsem za odgovore.

Torej to pomeni, da četudi partner naredi oporoko in mene navede kot edinega dediča, njegova mama še vedno lahko zahteva nujni delež.

Zanima me še, v kolikšnem deležu lahko zahteva.
zdaj v procentih ne vem,vem pa da večje je premoženje,večji je nujni delež:)
Default avatar

milonca

Kar ne morem verjet, da to obstaja. Kar žalostna sem postala, glede na to, da sva si vse sama skopala skupaj, nihče ni pomagal - ne finančno, ne v smislu podpore, da greva živet skupaj, še nasprotovali so.

Ti pomeni, da bo v primeru, da ostanem sama (partner ima zelo zahtevno službo, veliko na cesti, delo s nezanesljvimi ljudmi - kar sem vzela v zakup), moja tašča lahko vzame 1/8 najinega premoženja. To ni res.

Kako pa lahko to izpodbujam? Dokažem, da ima svojo službo, s katero se lahko sama preživlja?

Kaj pa njegov brat? Star 26 let in brez dokončane srednje šole - preživlja ga mama, z očetom sta ločena? Lahko on zahteva nujni delež, glede na to, da nima službe in prihodkov?
Default avatar

nadine

milonca je napisal/a:
Kar ne morem verjet, da to obstaja. Kar žalostna sem postala, glede na to, da sva si vse sama skopala skupaj, nihče ni pomagal - ne finančno, ne v smislu podpore, da greva živet skupaj, še nasprotovali so.

Ti pomeni, da bo v primeru, da ostanem sama (partner ima zelo zahtevno službo, veliko na cesti, delo s nezanesljvimi ljudmi - kar sem vzela v zakup), moja tašča lahko vzame 1/8 najinega premoženja. To ni res.

Kako pa lahko to izpodbujam? Dokažem, da ima svojo službo, s katero se lahko sama preživlja?

Kaj pa njegov brat? Star 26 let in brez dokončane srednje šole - preživlja ga mama, z očetom sta ločena? Lahko on zahteva nujni delež, glede na to, da nima službe in prihodkov?
tašči ne moreš preprečit, da bi dedovala, razen, če dokažeš, da je dedno nevredna, kar pa je verjetno nemogoče, brat pa ni nujni dedič. Samo to, da je brezposelen, še ne pomeni, da se ni zmožen preživljat. To bi bilo le v primeru invalidnosti ali duševne nezmožnosti.
Default avatar

nadine

milonca je napisal/a:


Ti pomeni, da bo v primeru, da ostanem sama (partner ima zelo zahtevno službo, veliko na cesti, delo s nezanesljvimi ljudmi - kar sem vzela v zakup), moja tašča lahko vzame 1/8 najinega premoženja. To ni res.
ne samo tašča, tudi tast, saj je še živ.
Default avatar

milonca

nadine je napisal/a:
milonca je napisal/a:


Ti pomeni, da bo v primeru, da ostanem sama (partner ima zelo zahtevno službo, veliko na cesti, delo s nezanesljvimi ljudmi - kar sem vzela v zakup), moja tašča lahko vzame 1/8 najinega premoženja. To ni res.
ne samo tašča, tudi tast, saj je še živ.
Za tasta vem, da ne bi zahteval ničesar.
Tašča pa je čisto druga zgodba - še lastnega sina bi prodala, da kaj dobi.
Default avatar

nadine

milonca je napisal/a:

Ti pomeni, da bo v primeru, da ostanem sama (partner ima zelo zahtevno službo, veliko na cesti, delo s nezanesljvimi ljudmi - kar sem vzela v zakup), moja tašča lahko vzame 1/8 najinega premoženja. To ni res.
še nekaj
če bi prišlo do tega, da tvoj partner umre, se deduje samo njegovo premoženje.
Če imata hišo, je dedna masa samo polovica hiše, ker je druga polovica tvoja in ne gre v dedovanje

Od te polovice deduješ 1/4 ti, 1/8 mati in 1/8 oče. nujni delež je potem 1/16 hiše za tvojo taščo in 1/16 za tasta.
Default avatar

milonca

Kaj pa to?
Partner ima s svojo babico sklenjeno pogodbo o preužitku za njeno hišo. Pogodbo izpolnjuje, babica še živi. Je pa to mama od moje tašče oziroma mama partnerjeve mame.

Kdo je potem dedič tega?

Se pogodba prekine, čeprav je hiša pisana v zemljiški knjigi na partnerja, babica ima pravico do prebivanja?

Ali se pogodba in s tem lastništvo hiše prenese na dediče?
Default avatar

dedinja

S smrtjo babice preneha pogodba o preužitku, če je tvoj partner že vpisan v z.k. kot lastnik ni nobenih problemov.Po babici bodo dedovali samo premičnine in denar, hiša pa ne more biti predmet dedovanja. Glede dedovaja pa obstaja še ena finta, če se vse premoženje že za časa življenja prepiše na drugega, če umrli nima premoženja, tudi zapuščinske razprave ni.
Default avatar

milonca

dedinja je napisal/a:
S smrtjo babice preneha pogodba o preužitku, če je tvoj partner že vpisan v z.k. kot lastnik ni nobenih problemov.Po babici bodo dedovali samo premičnine in denar, hiša pa ne more biti predmet dedovanja. Glede dedovaja pa obstaja še ena finta, če se vse premoženje že za časa življenja prepiše na drugega, če umrli nima premoženja, tudi zapuščinske razprave ni.
Hvala za nasvet.

Glede prepisovanja premoženja - to ne pride v poštev.
Sama sva si postavila hišo, vzela kredit vsak v polovici deleža in ne more noben od naju pričakovati od drugega, da se vse prepiše na enega. Oba sva zdrava (zaenkrat), nikoli pa ne veš, kaj se lahko zgodi - bolezen ali nesreča.

Lahko gre on ali pa jaz. Zato se želiva zavarovati, da v primeru smrti enega ali drugega tisti, ki ostane, v resnici dobi tisto, kar je dogovorjeno in kar je najino. Noben od naju pa ne želi, da se deleži hiše izplačujejo nobenemu izmed drugih dedičev, ker dejansko z nama nimajo nič, niso nič pomagali, ravno nasprotno.

Kar se tiče zavarovanj, sva dediče že določila - ali pri zavarovalnih policah tudi lahko zahtevajo nujni delež?

Zagotovo veva damo, da pri vplačanih premijah v zaprtem pokojninskem skladu za javne delavce v 100% deduje samo tisti, ki se ga določi.

Kaj pa življenjske zavarovalne police? Na eni izmed njih sva določena dediča samo drug drugemu. On deduje po meni, jaz po njem.
Default avatar

nadine

milonca je napisal/a:


Kaj pa življenjske zavarovalne police? Na eni izmed njih sva določena dediča samo drug drugemu. On deduje po meni, jaz po njem.
mislim, da so zavarovalne premije druga stvar, kot dediščina. zavarovalni upravičenec ni nujno dedič in dediči ne morejo izpodbijat zavarovalne police, ki je napisana na ime nekoga tretjega.