tiste ki hodite delat zakaj vsak dan visite na forumih in pišete nimate dovolj dela
glede na prejšne izive kdo je doma in kdo dela.
Me res nekaj zanima.Ne rečem da tiste ki ste doma po sili razmer ali kako drugače da ste na forumih in pišete,saj se v mes najde tudi čas.
Ne razumem pa da vse ki se tako hvalite in hodite v službo in služite denar zakaj ves čas vesite na forumih in pišete.Čez dopoldan je ogromno postov ,raznih novih naslovov.
KO se bliža popoldan in zvečer pa zelo malo.
Zanimivo:zaničujete tiste ki so doma(ne vsi,da ne bo pomote)obenem pa sem dobila občutek da bi bile tudi vi rade doma.Sam priznati nočete.
In opaziti je da vam služba ni tok pri srcu drugače bi se ji bolj posvečale ne pa da tukaj na forumih slonite in čez doploldan napišete goro postov.
Ja one pa osebnostno rastejo s tem, ko so na Monu.
Zn preveč si jemlješ k srcu. Pusti babnice naj živijo v prepričanju kako pomembne so s tem, ko hodijo v službo in se izobražujejo na Monu.
Sva si kar na istem sploh razlog najin je enak zakaj sva ostale doma. Nekoč bova tudi midve delale kariero na “Monu” najini otroci pa bodo zdravi, kar je najpomebnejše.
Tiste, ki imajo resno službo, namreč ne visijo tukaj.
Kaj bi pravzaprav rada povedala? BI ti jaz raje vrnila vprašanje, in sicer kako to, da si ti na monu, ko pa imate menda ve zelo veliko za narediti doma oz. ste zelo zaposlene – ravno ta del mi namreč ni jasen – kaj, a po vaši logiki potem preostale mamice, ki “folgajo” službo, za družino slabše skrbijo?
Ker dejstvo je, da se ravno tako vsi vsakdanji opravki opravijo, četudi smo po službah.
In še nekaj: meni se kvečjemu zdi, da je to nekašen vzorec, ki ga otrok vidi, in potem – nemalokrat – ni samostojen v tolikšni meri kot otroci, kjer oba starša delata. Preden skoči katera “v luft” – ni napisano na pamet, je podprto z realnimi primeri.
Najbolj “mimo” mi je pa, ko “gospodinje” ne delajo, a hkrati plačujejo gospodinjske pomočnice in veselo razlagajo kako bolj polno življenje imajo – ja, česa, lepo prosim.
Se mi vse bolj zdi, da imate tiste, ki “samo skrbite za družino” predsodek do zaposlenih, sicer ne vem kakšen, saj vendar same trdite, da ste se prostovoljno za to odločile …
a ste ve ženske čist gladke no?
jasno da je fino bit v službi za 1500e in delat skoraj nič, sej zato pa je naše gospodarstvo v razsulu, ker slo delavec pač ni dovolj produktiven, plačan tistih +- 500e, tisti ki res delajo nimajo časa za net med službo oz. si niti ne upajo … kdo potem ostane s plačo 1500e in s časom da visi na netu dopoldan, namesto da bi proizvajal dodano vrednost? tapametni al tasrečni :-))))) ?
Imam intelektualno delo, pri katerem je osemurna koncentracija nemogoča. Tako si krajšam čas, delam pavzice. Bližje je 15 ura, bolj mi pada koncentracija in več sem tukaj.
Delodajalec sem si sama, zato si ‘dovolim’. Popoldne sem z družino in ni časa za forum. Niti želje.
Meni je še manj jasno, kako visijo tukaj tiste, ki so doma kot gospodinje in se hvalijo, kaj vse postorijo v dopoldanskem času. Potem pa vidiš, da samo na netu visijo. Sploh bojda tiste, ki imajo bolne otroke in so zato doma in v službo niti pod razno ne morejo. Za službo ni časa, za net je.
Samo vračam žogico, ki je bila že vržena pod pasom.
No mislim tole pa je zdrava slovenska foušija.
Takole je, govorim zase, imam delo, kjer je dinamika različna. Včasih imam odprte izključno samo delovne zadeve in nimam časa niti pogledat karkoli privat (razen za malco). Včasih pa je pač “luknja” in visim na netu. In tako je z vsemi na mojem delovnem mestu po celem svetu. Vsaj v tej firmi. Pa zaradi tega produktivnost v naši firmi nič ne trpi, saj ko moramo sproducirati vsa poročila, analize itd, jih vedno v zahtevanem roku. Vendar vemo za celo leto vnaprej kdaj so kaki roki. Tedenski, mesečni, kvartalni, polletni in razni ad-hoc.
Tako nekako.
Kdaj pa kdaj si tudi mi vzamemo pavzico, ker 24 urna koncentracija je namreč neizvedljiva.
Sem pa tudi jaz sama svoj delodajalec in ne trdim tako kot ve ostale, da opravljam intelektualno (čeprav se poleg tudi dodatno izobražujem) in pomembno delo.
Tukaj je itak eno samo kurčevo nakladanje tako o plačah, pa o teži, pa o karieri.
Tiste, ki jih jaz poznam in ki so res na vodilnih položajih Starševskega čveka ne poznajo.
Tudi jaz v živo ne priznam, da sem na Starševskem čveku.
Jaz sem bila doma nekaj let, ko sta bila otroka majhna, in takrat nisem imela časa viset na forumu. Vem, da je delo mame in gospodinje najbolj zahtevno delo na svetu. Ne vem, kaj hočeš povedati s svojim pisanjem, ampak imam občutek, da nisi zadovoljna.
Bodi vesela in ponosna, da si doma, ker vzgajaš otroke. Opravljaš najbolj pomembno delo na svetu.
ne razumem zakaj ne bi visela gor, če imam stvari podelane, pa še plačo sem glih danes dobila. Itak, če imam gužvo, mrknem, pa popoldan in zvečer od doma nadoknadim. Mislim, da si nam samo fovš. Mene ne zanima kaj ti delaš popoldan in kako živiš in ne vem zakaj tebe moti pri drugih. Nisem pa nikoli dajala v minus gospodinj.
Glavna težava pri vsem tem je ta, da jih je zelo malo takih, ki si priznajo, da se da tudi drugače živet, kot živiš sam. Enostavno ne dojamejo, kako je lahko življenje drugačno, kot njihovo. In da pokažejo, kako je le njihov stil pravi in edini, grejo pljuvat po drugih. Da se sploh ne da kar presoditi, kaj je najbolj prav, katero življenje je “ta pravo”, enim sploh ne potegne.
Jaz lahko rečem le to, kapo dol vsakemu, ki si je izbral tako življenje, v katerem je srečen in vse sfolga. Da lahko vsak dan vstane iz postelje in si reče: ja, srečen sem!
To naj bi nam bilo osnovno vodilo. Ljudje smo različni v svojih pričakovanjih, željah, ambicijah. Dopustimo si to različnost in ne sodimo tujih življenj po meri svojega. Ožje kot je obzorje, bolj kot je omejen naš duh, bolj smo prepričani v svoj prav in nismo sposobni in pripravljeni sprejeti drugačnih stališč in pogledov.
Tudi jaz delam intelektulano delo, sem na računalniku non-stop, vmes si odpočijem možgane tudi z MON-om.
Tudi zdaj, recimo. Delam, a vmes malo skočim na forum.
In ja – tako blazno polno zaposlene matere, katerih “organizacija družine” je na nivoju “menedžerjev” – za mon seveda imajo čas. So ga skrbno vpisale v svoj polno zaposleni, natrpani urnik – med kuhanjem župe in pranjem plenic.