naveza na spodnjo temo – koliko pa bi bilo po vaše dovolj, če bi partner zaslužil npr. za tri člansko družino, da bi lah
Spodaj pišete večina, da bi nam kar pasalo tako življenje 🙂
Dodajam še to, da imam faks in 10 let delovne dobe, ampak zdaj ko smo dosegli ta najnujnejše za lajf, bi se mi pa pasalo malo oddahnit. Malo bolj po svoje živet in ne s tako strogim tempom do penzije…
Mi je škoda ja, da ne bi imela svojega denarja, ker verjetno tudi partnerju ne bi bila več tako zanimiva kot zdaj ko sem samostojna (to mi je tudi rekel, da ceni, da sem samostojna in da tudi če bi nam finančno zneslo ni za to, da bi nas preživljal samo on).
Mi pa niti ni jasno koliko bi moral zaslužit, da bi nas lahko preživljal?
Priznam tudi to, da si zdaj z dvema plačama lahko kar marsikaj privoščimo in smo vajeni normalno živet, pa se seveda zavedam, da bi lahko bilo žal tudi slabše ali pa na srečo morda kdaj še boljše (ko ne bo več kreditov za nepremičnino).
Torej sama sem mnenja, da če bi zaslužil 5.ooo neto, bi šele razmišljala, da vsaj skrajšam svoj delovni dan, če že ne neham delat (čeprav bi moral rajši zaslužit še več, da bi lažje pozabila na čisto svojih 1000 e, ki bi mi potem ziher še vedno manjkali 🙂
S to temo ne mislim, da bi družina komaj živela (preživet se da z dosti manj). Govora je o dostojnem življenju, ki vključuje vsaj nekaj luksuza…
Koliko bi bilo pa za vas dovolj, da mož zasluži, da začnete razmišljat, da bi bilo to dovolj za celo družino?
mislim, da tip, ki zasluži 5.000 neto (10.000 bruto – takih je enih 20 v sloveniji, po moje. to so plače direktorjev v velikih sistemih) ravno ne bo vesel, da bi se mu pripopa ena lenoba, da bi ga cuzala.
poleg tega…. tako plačo redko redko kateri zasluži v času, ko ima mlado družino, večinoma so to 50+
sicer poznam enega točno takega z relativno majhnimi otroci, še v OŠ, žena ima s.p. in je res bolj ali manj doma.
Moje mnenje je, da višina moževe plače sploh ni toliko pomembna. OK mora biti dovolj visoka, da se preživi, zadaj a je to 1000, 1500 ali 5000 € je pa stvar debate.
Bolj kot to je pomemben življenski slog družine, morebitni krediti, prihranki, ne nazadnje karakter obeh, ne nazadnje tudi ženina plača in stroški povezani z njo.
Samo resno, da zadeva funkcionira (da žena prostovoljno ostane doma, na de je v to primorana, ker je izgubila službo) je na koncu vse drugo bolj pomembno kot višina moževe plače.
Smo štirje (otročka oba v vrtcu). Mož zasluži jurja na mesec, jaz 200 manj. Smo v lastni bajti, brez kreditov. Imamo glih prav za udobno, vendar ne razkošno življenje. Da bi bila lahko jaz doma, bi moral mož torej zaslužiti vsaj 1800 eurotkov na mesec. Verjetno bi šlo z manj, vendar smo se navadili, da si privoščimo kaj več kot le osnovne dobrine.
Vem sicer ne, mislim pa si, da bi zbolela od hudega, če bi morala biti od nekoga na takšen način odvisna. In ne samo to, ljubosumna bi bila na moža, ker bi on imel nekaj več od mene, on bi imel tako službo kot dom, jaz pa samo dom. Ko bi zvečer prišel domov, bi mi pravil, kaj vse se mu je dogajalo, meni pa bi se dogajalo kaj, lonci in cunje? Pa verjamem, da mi ne bi bilo nikoli dolgčas, toliko je stvari, s katerimi se lahko ukvarjaš, se jih naučiš, raziskuješ in je čudovito, če imaš za vse to čas, ampak samo občutek, da jaz nič ne delam … Ne, tudi jaz želim ob koncu meseca imeti nekaj, kar lahko pokažem. Mislim, da bi zbolela od hudega.
Preživiš lahko tudi če samo krompir vsak dan ješ…..[/quote]
Sori, to zame ni življenje, ampak životarjenje.In sovražim miselnost, da je potrebno delati, samo da se preživi. Minimalno za človeka vredno življenje za 4člansko družino je, po moje, 3000 evrov.[/quote]
Torej mi ne živimo človeka vredno življenje? 🙁
Preživiš lahko tudi če samo krompir vsak dan ješ…..[/quote]
Sori, to zame ni življenje, ampak životarjenje.In sovražim miselnost, da je potrebno delati, samo da se preživi. Minimalno za človeka vredno življenje za 4člansko družino je, po moje, 3000 evrov.[/quote]
Se strinjam, 3000 je neka razumna meja, ko lahko rečeš, da živiš solidno.
Vse, kar je manj je bolj kot ne ena revščina.
Potem pač to ni zate.
Je pa tvoje razmišljanje polno nekih tradicionalnih predsodkov, predvsem občutek, da nič ne delaš. Očitno si pač tradicionalistka, ki ji šteje samo delo v službi, delo doma pa ne. OK.
Če ostaneš doma, ni nujno, da se ti življenje vrti okoli loncev in cunj. Ravno nasprotno, ne sme se ti. Lahko počneš čuda enih reči, tudi takih, ko lahko konec dneva/tedna/meseca nekaj pokažeš. In ravno tako kot mož imaš lahko življenje zunaj doma. Če se ne motim, si pravnica?
Recimo, da bi lahko v tem času pomagala ljudem, ki si ne morejo privoščiti pravne pomoči. Delila zastonj pravne nasvete? Ti to ne bi prineslo dobrega občutka? Poleg tega pa še dovolj časa zase, družino, otroke … Res lahko živiš polno življenje, tudi če ostaneš ‘doma’ oz. če ne hodiš v redno službo. Ni pa to za vse.
Če pa si ti ljubosumna na moža, ker ima življenje izven doma in mož nate, ker ti ni treba hodit v službo, pa to seveda ne gre, ker vsak misli, da gre drugemu bolje. Zato sem pa tudi gor napisala, zato da v praksi zadeva funkcionira so vse ostale stvari precej bolj pomembne kot sama višina moževe plače.
Da, ampak v tem primeru bi imela pa občutek, da izkoriščam moža. On bi on jutra do mraka garal, da bi zaslužil dovolj, da bi preskrbel družino, jih bi se šla gospo, polno takšnih in drugačnih aktivnosti. Ne, v tem primeru bi imela občutek, da se moram tudi jaz zgarati, tako kot on, samo na drugem koncu, pač za štedilnikom in pralnim strojem. Ker ne bi mogla zganjati finoče na račun nekoga, ki gara kot črna živina. Meni ravnovnesje in občutek, da so stvari poštene, pomeni največ. Ne maram občutka, da me ne kdo izkorišča in ne maram občutka, da jaz nekoga izkoriščam. Če bi on delal, jaz pa bi hodila na sprehode, fitnesse in dejavnosti, bi kaj hitro imela občutek, da imava doma skužnjelastniški odnos, on dela, jaz uživam.
Vprašanje kako preživite….pa ne mi zdaj nakladat o cunjah z “znamko” pa najnovejšem mobitelu, pa dopustu 2x letno v tujini…….brez katerega se da preživet.[/quote]
Ja, jaz bi tud rekla, da je razlika med življenjem in preživetjem.
1000 EUR za 4-člansko družino je res zgolj preživetje.[/quote]
Če ni kreditov, je 1000€ dovolj in ne gre za životarjenje. 400€ hrana, 200€ položnice, ostane še nekaj mesečno za ostale stroške in dopuste.
[/quote]
To je res in da, bi mu tudi dajalo dober občutek, ampak bi me ta dober občutek hitro minil, ko bi sprevidela, in gotovo hitro bi, da jaz dobrotnico igram na račun nekoga, ki dela kot črna živina, da se jaz lahko grem vse to, kar bi se šla. Življenje je drago in vem, koliko bi moral moj hipotetični mož zaslužiti, da bi preživel sebe, mene in hipotetična dva otroka. Zgarati bi se moral.
Zgornje sporočilo je izpadlo zelo čudno. Tisto, kar naj bi napisala piff, sem jaz in obratno. Ali če napišem še enkrat …
To je res in da, bi mi to dajalo dober občutek, ampak bi me ta dober občutek hitro minil, ko bi sprevidela, in gotovo hitro bi, da jaz dobrotnico igram na račun nekoga, ki dela kot črna živina, da se jaz lahko grem vse to, kar bi se šla. Življenje je drago in vem, koliko bi moral moj hipotetični mož zaslužiti, da bi preživel sebe, mene in hipotetična dva otroka. Zgarati bi se moral.
Ko berem, da bi moral mož prinesti domov 6000 e, da bi bila žena lahko doma, mi gre na bruhanje… Jaz sem doma, imava dva otroka (enega šoloobveznega), mož prinese domov 1500-1700 e pa čisto lepo živimo v lastni hiši. Vem pa da se nekje zelo pozna, da sem doma – veste kje? Pri otrocih se blazno pozna, da sem doma, da se z njimi ukvarjam, da je vedno topel dom, ko prihaja starejša punca iz šole. Tudi če nimamo za luksuz se imamo radi in se veliko ukvarjava z otrokoma, saj je to neprecenljivo!! IN PONOSNA SEM NA TO!!
Ja, jaz bi tud rekla, da je razlika med življenjem in preživetjem.
1000 EUR za 4-člansko družino je res zgolj preživetje.[/quote]
Če ni kreditov, je 1000€ dovolj in ne gre za životarjenje. 400€ hrana, 200€ položnice, ostane še nekaj mesečno za ostale stroške in dopuste.[/quote]
Obleke in obutev? Avto? Zavarovanje? Interesne dejavnosti? Kozmetika in čistila? Aja, to ni nujno brez tega se da preživet…..
