Stanje v državi je res alarmantno
Janša: Potrebna bi bila zamenjava celotne vlade
Odstopi in zamenjave posameznih ministrov ne bodo rešili problema slabega vodenja države, menijo v SDS
Odstopi in zamenjave posameznih ministrov ne bodo rešili problema slabega vodenja države, so ob predvidenih ministrskih zamenjavah zapisali v SDS Janeza Janše. Dodali so, da pa razumejo, “da je težko delati v kaotični ekipi, ki bo očitno zadolžila še dve prihodnji generaciji Slovenk in Slovencev”. Po njihovem bi bila potrebna zamenjava celotne vlade.
“Ker vladajoča koalicija ne glede na povzročeno škodo za vsako ceno vztraja na oblasti in ne dopušča možnosti predčasnih volitev, naj vsaj razmisli o tehnični vladi,” je v sporočilu za javnost zapisal SDS.
Mandatar naj bo Potočnik
Predlagajo, da lahko v ta namen povabi kot mandatarja evropskega komisarja Janeza Potočnika, ki naj sestavi tehnično ekipo ministrov brez političnih predsodkov in kriterijev, katere osnovna naloga bi bila učinkovit spopad s kriznimi razmerami, v katere drsi Slovenija.
SDS je pripravljena podpreti vsako rešitev, “ki bi bila za Slovenijo boljša od sedanje vlade, četudi sama ne bi neposredno sodelovala v projektu”, so še pojasnili.
janez je zame populist.
po moje recesija možnost in potreba HITREGA reagiranja (tudi pri posameznikih).
počasnost lahko nasprotnik dobro izkorišča pri nič večji pameti.
jaz mislim, da je orati malo težje in so napake nič drugega kot vidne, ki jih lahko povprečno “lukav”
janez populistično izkorišča.
ne morem ocenjevati, zdi pa se mi, da je
njegov minister za gospodarstvo je bil v začetku dokaj težek, sedaj mi je vsaj njegova odločnost vsaj pri raznih predstavitvah vsaj všečna.
Pa če me na križ pribijete dejstvo ostane. Sedanja vladna ekipa je slaba, nesposobna.
Če so res prepričani, da delajo dobro naj se razpišejo predčasne volitve in bodo zagotovo zopet zmagali. 🙂 Mislim pa, da na predčasnih volitvah ne bi zbrali dovolj glasov niti za močno opozicijo, kaj šele za novo/staro koalicijo. Posebej dobro se tega zavedajo nekateri posamezniki (Kresalova, Golobič, Erjavc, Cvikl…)
Zato, ker je tako večina vladi všečnih medijev poračala? Še najbolj v sedanjem času (kolikor sploh!) verjemem Financam, ki še edini najmanj pristransko pišejo o politiki in gospodarstvu – ne šparajo ne levih ne desenih, ne prejšnjih ne sedanjih. Se pa njihovi komentatorji vsekakor ne bi strinjali s tvojo izjavo. Eden od dokazov je tudi malo niže članek , ki demantira Pahorjeve predvolilne izjave, da je stanje v državi (takrat je bil še JJ)) katastrofalno – potrditev tega pa so tudi grafi, ki kažejo na to. Tako, da malo “oladi” s takimi izjavami kdo je bolj zadolžil SLO.
baje pomaga analgetik…za psihične bolečine kakšen antidepresiv…poskusi z enim ali drugim…..
glede na tvoj smeh pa se mi zdi, da bi mogoče pomagal kakšen antipsihotik……
se pa podpišem pod twist…..
aha, tale tvoj post te je pa vreden in kaže tvoj pravi obraz!!!!(pol se pa sprašuješ zakaj te ne želim spoznati):))))))
jaz nisem zaskrbljena, sploh če slišim ali berem take izjave prvega moža opozicije, ki se nikakor ne more potolažiti!!!:)
imaš psihične bolečine tudi ti, al kako!!!:)al samo malo pomagaš???
ah twist, ja ima prav, le da je ena velika razlika, danes se je potrebno zadolževati, sam ne vem zakaj se je bilo potrebno pred letom dni pa še mal bolj nazaj!
pozanimaj se koliko primankljaja je zaradi teh kreditov, ti bo precej bolj jasno!!!
V mandatu vlade Janeza Janše smo v Sloveniji več trošili, kot pa smo ustvarjali. Tako kot nekdaj v Jugoslaviji. Račun za čezmerno zadolževanje in trošenje bomo plačali vsi prebivalci.
Gospodarska rast na kredit
Poleg visoke inflacije smo v zadnjih mesecih priča vztrajnemu zniževanju gospodarske rasti. Izvoz slabi, njegova konkurenčnost pa se bo zaradi visoke inflacije še znižala. Spomladanska napoved Evropske komisije ni spodbudna. Letošnja gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 4,2 odstotka BDP (lani 6,1 odstotka), prihodnje leto pa naj bi zdrsnila na 3,8 odstotka BDP, torej pod ravnotežno raven. Nekoliko bolj optimistična je napoved vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, po kateri naj bi gospodarska rast letos znašala 4,4 odstotka BDP, prihodnje leto pa 4,1 odstotka BDP.
Toda tisto, kar zares zbuja skrb, je dejstvo, da gospodarska rast ni zdrava, saj pretežno temelji na zadolževanju. V mandatu sedanje vlade je zunanji dolg Slovenije porasel za toliko kot v mandatu vseh prejšnjih vlad skupaj – za toliko kot v prejšnjih dvanajstih letih, od osamosvojitve naprej. Zgolj Dars si je lani sposodil kar 70 odstotkov vsega denarja za uresničitev programa, ki so ga na podlagi predloga vlade potrdili poslanci. Čeprav finančni ministri evroskupine opozarjajo, da morajo članice dolg zmanjševati, da se bodo lahko zadolževale v času gospodarske recesije, se vlada za opozorila ne zmeni. Minister za finance Andrej Bajuk se na deklarativni ravni sicer zavzema za zmanjševanje dolga, toda v isti sapi prostodušno izjavlja, da bo vlada zmanjšanje investicij podjetij nadomestila z večjimi vlaganji v gradbeništvo. Res je sicer, da bo posojila, ki jih danes najema Dars, treba odplačevati šele čez trideset let in da je vir za njihovo poplačilo cestnina. Toda Dars s cestnino ne zbere niti dovolj denarja, da bi lahko odplačal stare dolgove, kaj šele nove. Za vračilo Darsovih posojil jamči državni proračun, ta pa naj bi že čez deset do petnajst let naletel na prve večje težave zaradi staranja prebivalstva, ker Slovenija ni izvedla ustreznih reform za zmanjšanje deleža izdatkov za pokojnine in zdravstvo.
http://www.najdipredogled.si/trident/quickpreview.jsp?hpage=web&q=zadol{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}BEevanje+Jan{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1eve+vlade&qpts=24&rn=35864955
————————————————————————————————————————–
torej, ta vlada je točno vedela kaj jih čaka in kakšno popotnico jim je pustila prejšnja Janševa vlada! Šlo bi težko že brez recesije, pa če hočete priznati al pa ne, meni je prav!!!!:)
sprobala sem recept: Klin se s klinom izbija
izpadlo pa je: če mački stopiš na rep zamjavka:))))))))))
glede primankljajev in kreditov pa tole:
Minuli četrtek je Pahorjeva vlada v državni zbor vložila predlog proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011, ki za prihodnji dve leti napoveduje državni proračun z ekscesno visokim primanjkljajem in podvojitev velikosti javnega dolga Slovenije v prvih treh letih vladanja Pahorjeve koalicije.
Pahorjeva mantra o javnem dolgu
Preberite tudi:
1. Public enemy: Razgaljeni Pahor
V Financah sem v začetku prejšnjega leta v kolumni Razgaljeni Pahor (15/2008) opozoril na javno stališče vodje takrat glavne opozicijske stranke SD Boruta Pahorja o katastrofični zadolženosti naše države, ko je Pahor januarja lani za nacionalno televizijo trdil, da se je v času Janševe vlade “javni dolg povečal za skoraj enkrat” (oddaja Omizje na TV SLO, 9. januarja 2008).
Kolumno sem končal z analizo takrat dostopnih statističnih podatkov o gibanju javnega dolga po letu 2004, ki je pokazala, da je Pahorjeva predvolilna mantra o skoraj enkratnem povečanju javnega dolga Slovenije po letu 2004 v popolnem nasprotju z ekonomsko realnostjo.
Javni dolg
Po določbah Pakta o stabilnosti in rasti se dolg sektorja države (v nadaljevanju javni dolg države) izkazuje po metodologiji evropskih nacionalnih računov (ESA 95), ki jo uporablja evropska komisija za določanje maastrichtskih meril pri prevzemu evra.
Po metodologiji ESA 95 javni dolg države vključuje dolg državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne ter javnih skladov in zavodov. Javni dolg države neposredno bremeni državo in ga ta tudi odplačuje.
Podvojitev javnega dolga pod Pahorjem
Podatki iz grafa o gibanju velikosti javnega dolga v Sloveniji v obdobju 2001-2011 so sestavljeni iz podatkov Sursa (obdobje 2001-2008) in napovedi o velikosti javnega dolga ministrstva za finance iz proračunskega memoranduma za obdobje 2010-2011 (glej graf Javni dolg Republike Slovenije).
Podatki o gibanju velikosti javnega dolga države v obdobju 2001-2011, izraženi v absolutni vrednosti (v evrih) in relativno glede na ustvarjeni BDP, prinašajo enako sporočilo: najboljše obdobje za javni dolg Slovenije je bilo med letoma 2006 in 2008, ko se je javni dolg države po večletnem naraščanju v prvi polovici tega desetletja ustalil pri vrednosti nekaj nad osmimi milijardami evrov in se hkrati zaradi učinka zmanjševanja proračunskega primanjkljaja in velike gospodarske rasti zmanjšal s 26,7 na 22,6 odstotka BDP.
Po najnovejši napovedi ministrstva za finance iz proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011 se bo javni dolg Slovenije v triletnem obdobju Pahorjeve vlade skorajda podvojil; v obdobju 2008-2011 se bo povečal z 8,3 na kar 15,2 milijarde evrov oziroma z 22,6 na 40 odstotkov BDP.
Proračunski primanjkljaj in javni dolg
Križaničevo ministrstvo za finance je v proračunskem memorandumu za leti 2010 in 2011 predstavilo tudi glavni razlog za skokovito rast javnega dolga države po letu 2008. Podatki iz grafa Proračunski saldo in javni dolg države v obdobju 2008-2011 so neposredno povzeti iz nekaj dni starega vladnega proračunskega memoranduma (glej graf Javni dolg države in proračunski saldo).
Po izračunih ministrstva za finance je skokovita rast javnega dolga države po letu 2008 predvsem posledica velike spremembe salda državnega proračuna; še lani je imel državni proračun presežek v višini 0,2 odstotka BDP (65 milijonov evrov), ki se bo po napovedih Križaničevega ministrstva letos spremenil v velik primanjkljaj državnega proračuna v vrednosti kar petih odstotkov BDP (1,8 milijarde evrov).
Rekordni primanjkljaj v državni blagajni v tem in prihodnjih dveh letih je tudi osrednji razlog za veliko zadolževanje državnega proračuna in zato skokovito povečanje javnega dolga države z 22,6 odstotka BDP (leto 2008) na 40 odstotkov BDP (leto 2011).
Vladni izračuni o gibanju primanjkljaja državnega proračuna in javnega dolga države po letu 2008 so narejeni na predpostavki, da bo v celoti sprejet vladni predlog interventnega zakona o gibanju plač v javnem sektorju, pokojnin in drugih socialnih transferjev iz državnega proračuna, ki ga je vlada minuli teden poslala v državni zbor skupaj s predlogom proračunskega memoranduma 2010 in 2011.
Protirazvojni davek javnega dolga
Vpogled v odhodke državnega proračuna po novi “razvojni” proračunski paradigmi pokaže, da je državni proračun za leti 2010 in 2011 dejansko protirazvojno usmerjen.
Skokovita rast javnega dolga države po letu 2008 prinaša velik protirazvojni davek v podobi hitrega povečevanja stroškov odplačila javnega dolga (plačilo obresti javnega dolga). Na drugi strani je predvideno krčenje proračunskih odhodkov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, ki se uvrščajo med najbolj razvojno usmerjene izdatke državnega proračuna.
Podatki iz grafa o gibanju proračunskih odhodkov za plačilo obresti javnega dolga in spodbujanje podjetništva kažejo, da se bodo proračunski odhodki za plačilo obresti javnega dolga v prihodnjih dveh letih podvojili, in sicer s 352 milijonov evrov (leto 2009) na 670 milijonov evrov (leto 2011).
Sočasno se bodo razvojni proračunski odhodki za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti zmanjšali s 384 milijonov evrov (leto 2009) na 353 milijonov evrov (leto 2011) (glej graf Obresti javnega dolga in spodbujanje podjetništva).
Predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti temelji na novem fiskalnem pravilu nominalno enake višine skupnih odhodkov državnega proračuna v letih 2010 in 2011, kar dejansko pomeni, da hitro naraščajoči odhodki za plačilo obresti javnega dolga države izpodrivajo razvojne proračunske odhodke za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Gre za klasični primer iztiskanja razvojnih proračunskih odhodkov na račun nerazvojnih (tako imenovani crowding out učinek).
Med topovi in razvojem
Preberite tudi:
1. Janša in Pahor zgolj z bodicami v prvem dvoboju
Premier Pahor je v lanskem predvolilnem obdobju volivcem obljubljal, da bo ob volilni zmagi korenito zmanjšal proračunske odhodke za vojsko (glej denimo Janša in Pahor zgolj z bodicami v prvem dvoboju, Finance 128/2008).
Podatki iz grafa o gibanju proračunskih odhodkov za vojsko (proračunska klasifikacija Obramba in zaščita) in spodbujanje podjetništva kažejo, da Pahor v prihodnjih dveh letih ne bo uresničil predvolilne obljube o velikem zmanjšanju proračunskih izdatkov za vojsko.
Prav nasprotno: kljub novemu fiskalnemu pravilu nominalno enake višine skupnih odhodkov državnega proračuna je Pahorjeva vlada za prihodnji dve leti napovedala dodatno povečanje proračunskih odhodkov za vojsko s 517 milijonov evrov (leto 2009) na 545 milijonov evrov (leto 2011).
Podatki iz grafa (Odhodki za vojsko in spodbujanje podjetništva) prinašajo tudi naslednje sporočilo: če bi premier Pahor po prevzemu vlade in sestavi dvoletnega proračuna za leti 2010 in 2011 izpolnil svojo pomembno predvolilno obljubo o korenitem krčenju proračunskih sredstev za vojsko, bi lahko danes povečal razvojna proračunska sredstva za spodbujanje podjetništva ali pa zmanjšal proračunski primanjkljaj.
Vlada zamuja z ukrepi
V Financah sem že v začetku tega leta v kolumni Križaničev proračunski brodolom (Finance, 43/2009) na podlagi analize velikega in nenadnega padca našega izvoza blaga in industrijske proizvodnje izvoznih podjetij ob koncu prejšnjega leta predlagal, da “bi morala vlada v času krčenja gospodarske aktivnosti gibanje plač v javnem sektorju zakonsko vezati na gibanje plač v zasebnem sektorju. V nasprotnem se bo potapljajoča proračunska ladja ministra Križaniča spremenila v proračunski brodolom.”
Preberite tudi:
1. Križaničev proračunski brodolom
Kljub globoki gospodarski krizi in izrazitemu slabšanju razmer v javnih financah Pahorjeva vlada do danes še vedno ni uredila plač v javnem sektorju in z njimi povezanimi drugimi proračunskimi transferji.
Vladna pogajanja s sindikati javnega sektorja v zadnjih dneh kažejo na vnovično vladno popuščanje, saj je odstopila od prvotnega predloga interventnega zakona, ki je temelj zdajšnjega predloga državnega proračuna za leti 2010 in 2011. Hkrati je Pahorjeva vlada v času plačnih pogajanj naredila še proračunsko napako z najnovejšim povišanjem plač sodnikov za okoli 20 odstotkov.
Oboje pomeni, da bosta primanjkljaj državnega proračuna in javni dolg države v prihodnje še večja od trenutno načrtovanega v proračunskem memorandumu za leti 2010 in 2011 ter da bodo morale prihodnje generacije davkoplačevalcev zato plačevati še večje obresti javnega dolga države.
Pahor nas bo zadolžil
Premier Pahor je kot vodja največje opozicijske stranke SD v minulem volilnem letu sodeloval v veliki predvolilni medijsko-politični mantri o skoraj enkratnem povečanju javnega dolga Slovenije v obdobju 2004-2008.
pa tole:
Vodja največje opozicijske stranke SD Pahor ne ve, kaj so resnične gospodarske težave današnje Slovenije.
Vodja največje opozicijske stranke SD Borut Pahor je ob koncu leta 2007 v novoletni poslanici analiziral tudi gospodarske razmere v državi. Med pozitivnimi dosežki je opozoril na visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost, med negativnimi pa na zadolženost države in inflacijo. Z najnovejšo vključitvijo Mitje Gasparija v volilno kampanjo je Pahor napovedal, da bo volilno leto 2008 v znamenju javnih polemik o inflaciji in z njo povezano fiskalno politiko ter zadolženostjo države.
Ker postaja triada inflacija, fiskalna politika in dolg države osrednja politično-ekonomska tema, je treba odpreti vprašanje, ali se Pahorjeva predvolilna kampanja sploh dotika dejanskih gospodarskih težav Slovenije.
Predvolilna inflacija
Spodaj podpisani je v Financah v zadnjih treh kolumnah podrobno analiziral razloge za višjo inflacijo v letu 2007, kjer je polemiziral tudi z Gasparijevo nedokazano trditvijo, da je fiskalna politika predvsem prek višjih cen storitev osrednji razlog za višjo inflacijo v letu 2007 (glej Politizacija inflacije, št. 246/2007; Inflacija manipulacij, št. 5/2008; Napihovalci inflacije, št. 10/2008). Podatki statističnega urada zanikajo konstrukt o fiskalni naravi višje inflacije, saj je višja rast cen storitev k lanskemu pospešku inflacije v višini 2,8 odstotne točke prispevala le 0,2 odstotne točke ali zgolj 7,1 odstotka celotne inflacijske razlike (glej Napihovalci inflacije). Glavnina vzrokov lanskega inflacijskega pospeška prihaja neposredno iz pospešene rasti cen hrane in tekočih goriv. (Skupaj kar 81 odstotkov inflacijskega pospeška!)
Minuli teden sta tudi ameriški Fed in evropska ECB v malodane identičnih sporočilih svetovno javnost obvestila, da je lanska višja inflacija v ZDA in Evropi posledica ponudbenega cenovnega šoka, ki ga je sprožila globalna rast cen nafte, kmetijskih proizvodov in surovin na svetovnem trgu.
Predvolilna fiskalna politika
Predvolilni konstrukt o fiskalni naravi višje inflacije je tesno povezan s kritiko fiskalne politike, ki jo javno najpogosteje izreka Pahorjev prihodnji podpredsednik vlade Mitja Gaspari. Da bi ugotovili, kakšna je sploh fiskalna politika Janševe vlade, jo je treba primerjati s fiskalno politiko prejšnjih tranzicijskih vlad.
Najbolj primeren kriterij za analizo fiskalne politike je metodologija evropskih nacionalnih računov (ESA95), ki jo uporabljata evropska komisija in OECD in je tudi podlaga za oblikovanje maastrichtskih kriterijev (razlaga metodologije je v besedilu pod grafom). Javnofinančni podatki iz grafa povedo, da se je fiskalna politika korenito poslabšala v drugi polovici devetdesetih let, ko je bil dolgoletni minister za finance prav Gaspari. V zadnjem desetletju so se javnofinančni prihodki ves čas gibali na ravni okoli 44 odstotkov BDP, medtem ko smo bili priče izrednemu povečanju javnofinančnih izdatkov (s 45,6 na 48,1 odstotka BDP) in posledično skokoviti rasti javnofinančnega primanjkljaja (z 1,1 na 3,8 odstotka BDP) v obdobju Gasparijevega ministrovanja 1996-2000. V drugi polovici leta 2000 je Drnovškovo vlado sicer kratkotrajno nadomestila tedanja Bajukova vlada, ki pa ni spreminjala proračunskih dokumentov Drnovškove vlade. Podatki iz grafa namreč kažejo, da smo bili med Gasparijevim ministrovanjem deležni večletnega trendnega poslabšanja fiskalne politike, ki je že leta 1999 privedla do stanja, ko smo s 3,2-odstotnim javnofinančnim primanjkljajem presegli dovoljeno zgornjo vrednost maastrichtskega merila za vstop v evrsko območje.
Najbolj izrazito se je javnofinančni položaj izboljšal med Bajukovim ministrovanjem po letu 2005. Podatki o povprečni gospodarski rasti med ministrovanjem Gasparija in Bajuka kažejo, da se je v obdobju 2005-2007 fiskalna politika delno izboljšala tudi na račun velike gospodarske rasti, ki je, ko je bil minister Bajuk, v povprečju znašala 5,2 odstotka. Ta je bila v obdobju Ropovega ministrovanja 3,4-odstotna in Mramorjevega 3,6-odstotna. Vendar povprečna gospodarska rast v Bajukovem obdobju ni pomembno odstopala od prav tako velike 4,4-odstotne povprečne gospodarske rasti med Gasparijevim ministrovanjem, ko smo beležili najbolj občutno poslabšanje javnofinančnega položaja. Aktualni politični cinizem slovenske “fiskalne” realnosti se kaže tudi v dejstvu, da je ob Gaspariju najglasnejši kritik Bajukove fiskalne politike poslanec Pahorjeve SD Milan M. Cvikl, ki je bil Gasparijev državni sekretar za proračun v obdobju 1998-2000 (junij), ko je Slovenija doživela največje poslabšanje fiskalne politike.
Predvolilna zadolženost države
Tretji konstrukt iz triade inflacija-fiskalna politika-zadolženost države je povezan z javnim dolgom države, o katerem je vodja SD Pahorja pred nedavnim zatrdil, da se je “… javni dolg države povečal za skoraj enkrat …” (oddaja Omizje na TV SLO, 9. januarja 2008). Pahorjeva SD je namreč ena od pobudnic izredne seje državnega zbora o inflaciji, ki višjo inflacijo povezuje s fiskalno politiko in večjo zadolženostjo države.
Tudi za ugotavljanje velikosti javnega dolga države je najbolj primerna metodologija ESA95, po kateri javni dolg države neposredno bremeni državo in ga država tudi odplačuje. Po podatkih statističnega urada EU (Provision of deficit and debt data for 2006, št. 55/2007, Eurostat) je bila leta 2006 povprečna velikost javnega dolga držav evrskega območja 69 odstotkov BDP in držav EU(27) 61,7 odstotka BDP. V Sloveniji je javni dolg države znašal 27,1 odstotka BDP in je bil med najnižjimi v EU. Po podatkih ministrstva za finance je prišlo v obdobju 2005-2007 do zmanjšanja javnega dolga države s 27,6 na 25,6 odstotka BDP, in sicer delno zaradi zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja in s tem manjšega zadolževanja države, delno pa zaradi večje gospodarske rasti in odplačila državnega dolga od privatizacije NLB .
Ker javni dolg države po metodologiji ESA95 ne vključuje dolga državnih poroštev, ki je povezan predvsem z zadolževanjem Darsa , je treba zaradi celovitejšega prikaza zadolženosti države predstaviti tudi velikost dolga s poroštvom države. To je dolg, ki ga država ne odplačuje, ampak samo jamči, da ga bo plačala, če ga v prihodnje ne bo mogel plačati dolžnik (denimo Dars). Po podatkih ministrstva za finance se je dolg državnih poroštev povečal z 8,8 odstotka BDP (konec leta 2004) na 10,8 odstotka BDP (konec septembra lani).
Podatki iz grafa o skupnem dolgu države kažejo celovito podobo zadolženosti države: Slovenija je imela ob koncu leta 2004 in 2007 nespremenjeno skupno velikost javnega dolga države in dolga državnih poroštev v višini 36,4 odstotka BDP. V navedenem obdobju se je večji dolg državnih poroštev izravnal z manjšim javnim dolgom države. Predstavljeni podatki zanikajo medijsko odmevno trditev prvaka SD Pahorja, da se je po letu 2004 “… javni dolg države povečal za skoraj enkrat …”.
Izmišljena predvolilna triada
Analiza inflacije, fiskalne politike in državnega dolga razkriva, da gre za predvolilne konstrukte, ki nimajo podlage v ekonomski realnosti Slovenije.
Glede višje inflacije v letu 2007 je Janševa vlada kvečjemu soodgovorna za podražitve hrane, ker zaradi politično oportunih razlogov ni že prej prek urada za varstvo konkurence sprožila postopkov proti kartelnim in drugim nedovoljenim oblikam omejevanja konkurence in ker je po letu 2004 po vzoru predhodnih koalicij LDS nadaljevala uresničevanje Kučanove ideologije nacionalnih interesov in s tem pripomogla k dodatnemu oblikovanju monopolov in oligopolov v živilskopredelovalni in trgovinski panogi (na primer monopol Pivovarne Laško [PILR 28,50 -0,07{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}], združitev Droge-Kolinske , vertikalna integracija omenjenih družb z Mercatorjem [MELR 181,13 +0,42{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}]).
Upravičena je tudi kritika ministra Bajuka, da bi moral ob visoki gospodarski rasti po letu 2005 še bolj zmanjšati javno porabo, ustvariti večji javnofinančni presežek in ga obdržati tudi v letu 2008. Ministru Bajuku je mogoče tudi utemeljeno očitati, da ni izpolnil ene od glavnih predvolilnih obljub o preglednem financiranju Darsa na račun zadolževanja države in da zadolževanja Darsa po letu 2004 ni vključil v javni dolg države. Vendar na drugi strani ostaja dejstvo, da fiskalna politika Janševe vlade ni vplivala na lanski inflacijski pospešek, da smo prav v letu 2007 zabeležili največje izboljšanje fiskalnega položaja države in da je bila skupna zadolženost države konec leta 2007 enaka kot leta 2004.
Analiza dejanskih razlogov za lansko višjo inflacijo, stanja v javnih financah in velikosti državnega dolga razkriva, da gre pri omenjeni triadi za predvolilne konstrukte, ki – kot rečeno – nimajo podlage v ekonomski realnosti Slovenije. Analiza tudi politično razgalja vodjo največje opozicijske stranke SD in opozarja, da politik Pahor sploh ne ve, kaj so resnične gospodarske težave današnje Slovenije.
http://www.finance.si/202456/Public_enemy_Razgaljeni_Pahor
pa tole:
ogledali smo, kaj glavna tekmeca na volitvah – Janez Janša in Borut Pahor – pravita o tajkunih, menedžerskih odkupih, sestanku o Mercatorju, privatizaciji, gradbenih lobijih, davkih, zdravstvu
OGLAS
Za nami je prvi, težko pričakovani dvoboj med Janezom Janšo in Borutom Pahorjem, glavnima tekmecema na skorajšnjih volitvah. Minil je v dokaj vljudnem ozračju, brez hudih udarcev pod pas, zgolj s kako bodico tu in tam. Kdo je zmagal? Naša ocena: neodločeno. Janša je deloval za spoznanje bolj prepričljivo in konkretno, Pahor pa je zvenel preveč naučeno, a je bil odločnejši od pričakovanega.
Sicer pa smo izbrali nekaj poudarkov in besednih dvobojev iz sinočnjega soočenja na nacionalni televiziji v oddaji Tarča, dodajamo jim tudi naš komentar. Vojskovanje s statističnimi podatki
Pahor: Resda smo imeli v tem mandatu rekordno gospodarsko rast, vendar je niso občutili vsi enako. Petinšestdeset odstotkov ljudi prejema plačo, ki je nižja od povprečne. Tretjina ljudi morda živi bolje.
Janša: Pred štirimi leti so bili gospodarski kazalci slabši, pred osmimi še slabši. Bruto domači proizvod, merjen glede na kupno moč, ter plače in štipendije so se povečali bolj kot v kateremkoli obdobju prej. Prag revščine je okoli enajst odstotkov.
Pahor: Stopnja tveganja revščine je enaka kot leta 2002, gospodarska rast je na ravni iz leta 2004, delež plač v BDP je upadel, delež dobičkov iz kapitala rasel.
Janša: Podatki niso točni, prag revščine je bil na prelomu stoletja 14-odstoten, odprli smo 35 tisoč novih delovnih mest, še nikoli nismo imeli tako nizke brezposelnosti.
Pahor: Vendar se je brezposelnost znižala predvsem med manj izobraženimi, med novozaposlenimi jih je 40 odstotkov iz drugih držav. Problem z mladimi ostaja.
Janša: Spet ne drži. Brezposelnost med mladimi se je s 26 odstotkov znižala na 16 odstotkov.
KOMENTAR FINANC: Oba politika naštevata kopico številčnih podatkov, obenem pa zagrešita napako, da neenakost dohodkov enačita z razlikami v premoženju, kar je povsem zavajajoče. Če ima nekdo majhne prihodke, ni nujno reven; lahko ima premoženje, na primer nepremičnine ali vrednostne papirje ali lastniške deleže. Volivci bi mnogo raje slišali podatke o spremembi premoženja kot dohodka. Še natančen podatek o gospodarski rasti: leta 2004 je bila 4,4-odstotna, medtem ko lani rekordnih 6,1 odstotka, letošnja napoved je 4,2 odstotka.
Foto: Irena Herak
Kdo je bil boljši? Kdo prepričljivejši? Zdaj gre zares: Predsednik SDS in vlade Janez Janša (desno) ter predsednik SD Borut Pahor, njegov glavni izzivalec na prihajajočih državnozborskih volitvah, sta se sinoči prvič in še pred uradnim začetkom volilne kampanje soočila na nacionalni televiziji v oddaji Tarča. Izzvala ju je Lidija Hren.
Pravljica o tajkunskem sestanku pri premieru
Pahor: Tajkunizacija resda ni le sad tega mandata, vendar sta bila v prejšnjih dva prevzema, v zdajšnjem pa 24. Prvi razlog zanjo sega v leto 2005, ko je bilo pri premieru pomembno srečanje z gospodarstveniki o Mercatorju [MELR 181,13 +0,42{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}], kar je bil signal, da se lahko do podjetja pride z dogovorom, brez prevzemne premije in pregledne prodaje. Drugi razlog je novi zakon o prevzemih, ki je posameznikom zagotovil veliko bolj velikodušno možnost najemanja posojil; to je povečevalo zunanji dolg, ki je večji od BDP.
Janša: Ta pravljica o sestanku res kroži, vendar je bila v celoti argumentirano zavrnjena. Pravi problem so bila delniška parkirišča in poštni nabiralniki, pri čemer prejšnji nadzorniki niso sporočali, da je karkoli narobe. Šele z njihovo zamenjavo – ob čemer so nam nekateri očitali kadrovski cunami – so prišli na svetlo podatki o parkiranih deležih. Prej so bili le zapisi v časopisih in špekulacije, ni pa bilo dokazov.
KOMENTAR FINANC: Prodaja državnega deleža v Mercatorju Pivovarni Laško [PILR 28,50 -0,07{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}] in Istrabenzu [ITBG 6,24 -17,35{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}] je najbolj netransparentna prodaja te vlade in ima primat Janševih afer. Sestanek o Mercatorju pri Janši ni pravljica, potrdili so ga vsi navzoči. Po besedah tedanje državne sekretarke Andrijane Starina Kosem je Janša v nekem trenutku naročil, naj se neha pisati zapisnik. Dogovor, ki ga potrjujejo poznejši dogodki, je bil – Boško Šrot in Igor Bavčar poceni dobita državne deleže v Mercatorju v zameno za Delo . Janša se je s Šrotom razšel šele, ko mu je ta nehal posojati Delo. Takrat je tudi ugotovil, da se je treba lotiti tajkunov; ti ga znaten del mandata niso motili.
O tajkunih in humusu socialne frustracije
Pahor: Zakonodaja je omogočila, da je peščica obogatela, kar je iritiralo tiste, ki trdo delajo. Zato se je pregon tajkunov krasno usedel v humus socialne frustracije.
Janša: Trdim, da zakonodaja, čeprav z nekaterimi luknjami, ni bila problem. Problem so bili neučinkoviti nadzorniki, ki so povrhu zaščiteni do te mere, da jih praktično ni mogoče razrešiti.
Pahor: Ali drži moja teza, da ste podcenili problem gospodarskega kriminala in klientelizma, da ste tudi sami delno hoteli vplivati na poslovne tokove, ko pa ste ugotovili, da politično vmešavanje ogroža zdravo tkivo družbe, ste se postavili na čelo tistih, ki preganjajo gospodarski kriminal. Se motim ali ne?
Janša: V glavnem se motite. Tisto, česar ne poznaš, ne moreš preganjati. Nismo poznali parkirišč, ker pristojni organi niso delovali.
KOMENTAR FINANC: Pahor ima prav – zakonodaja in oblika tranzicije, ki je favorizirala notranje odkupe, sta menedžerjem omogočila zlorabljanje upravljavske funkcije, ki so jo spremenili v lastniško. Toda nastavke za zlorabo so postavile prejšnje eldeesove vlade, ne pa Janševa. Ta je v svojem mandatu omogočil legalizacijo parkirišč. Janša obenem tudi priznava, da ima Pahor tudi prav – moti se le “v glavnem”.
Kaj bo slovensko in kaj državno?
Pahor: Glede umika države iz gospodarstva ločimo med tremi segmenti: pri podjetjih v zasebni lasti bi državni delež lahko spremenili v prednostne delnice in ga – če ne bi bilo pričakovanega donosa – prodali. V drugem segmentu so infrastrukturna podjetja, denimo železnice, ki jih ne bi privatizirali, strateški delež bi ostal v slovenskih rokah. V tretji skupini so banke, ki morajo ostati večinsko v slovenski lasti, vsaj NLB .
Janša: Na podlagi takšne razporeditve se država prek Kada in Soda iz gospodarstva umika že od leta 2006. V tem mandatu smo dosegli še najbolj transparetno in pošteno obliko privatizacije, to je prodajo državljanom, kot v primeru NKBM [KBMR 13,24 +0,84{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}]. Ob tem opozarjam, da slovensko ne pomeni nujno tudi državno.
KOMENTAR FINANC: Javno prodajo kot možnost umika iz gospodarstva je sedanja vlada uporabila le v dveh primerih (NKBM in Sava Re [POSR 15,01 -0,27{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}]), pri tem pa se iz družb ni povsem umaknila, ampak je obdržala kontrolno lastništvo. Država ima še vedno kontrolne deleže v večini večjih podjetij.
Predlog, da bi se državni deleži v zasebnih podjetjih spremenili v prednostne delnice – taka podjetja so zlasti Krka [KRKG 73,74 +1,11{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}], Petrol , Gorenje [GRVG 13,24 +1,38{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}] in Istrabenz – je verjetno težko izvedljiv, predvsem pa vnovičen korak nazaj k netransparentnim prodajam državnega premoženja. Poteza bi bila tudi povsem nelogična, država se mora vesti enako kot zasebni lastnik, torej maksimirati izkupiček pri prodaji, ne glede na nacionalnost kupca. Vse drugo je leporečje za volivce, ki jih politiki pretentajo s slovenskim lastništvom podjetij.
Otežiti življenje tistim, ki jim gre bolje
Pahor: Če bomo vodili vlado, ne bomo povečali obsega davčnega primeža, morda nam bo 38-odstotno davčno obremenitev celo uspelo znižati za dve odstotni točki. Pri tem bomo olajšali življenje tistim, ki živijo slabše, in otežili tistim, ki živijo boljše, saj verjamemo v solidarnost. Vsekakor bi uvedli stanovanjsko in splošno davčno olajšavo.
Janša: Davke bomo zniževali postopno, kakor doslej, pri čemer nismo potopili javnih financ, kar so trdili nekateri Pahorjevi strankarski kolegi. Davke na prihodke pravnih oseb smo znižali s 25 na 20 odstotkov in jih bomo še zniževali, ko bodo razmere to dopuščale. Davka na izplačane plače od 1. januarja ne bo več. Pri dohodnini bomo šli v nadaljnje zniževanje, ne le pri tistih na spodnjem delu lestvice, ampak tudi pri srednjem razredu, ki je še vedno proporcionalno najbolj obremenjen.
KOMENTAR FINANC: Dejstva o ekonomski politiki so taka: delež javne porabe v BDP je v času te vlade prvič po osamosvojitvi upadel, in sicer za 2,7 odstotne točke (čeprav se je javna poraba v absolutnih številkah povečala, toda ekonomisti porabo merijo v deležu BDP); mejne davčne stopnje so se znižale, čeprav je meja postavljena na zelo nizkih 1.860 evrov bruto plače; ta vlada je začela tudi postopno odpravljati davek na izplačane plače, ki ga je uvedla Drnovškova vlada leta 1995 kot posledico znižanja prispevka delodajalcev s 15,5 na 8,85 odstotka; s tem so razbremenili slabo plačano delovno silo (tekstilne delavce) in obremenili visoko kvalificirane kadre. Zaradi znižanja je nastal primanjkljaj v pokojninski blagajni, ki ga je vlada reševala z verjetno edinstvenim evropskim zakonom na izplačane plače. Pahorjeva napoved davčnih olajšav je lahko dvorezen meč: odprava olajšav vodi k enostavnejši davčni politiki, obstaja nevarnost, da se sproži val zahtev po novih olajšavah.
Raje težave z Natom kot z nezadovoljnimi bolniki
Pahor: Naš cilj je rešiti sivo cono koncesionarstva z usmeritvijo k javnemu zdravstvu, s čimer bi omogočili večjo kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev.
Janša: Podeljevanje koncesij ni privatizacija, saj gre za opravljanje storitev znotraj javne zdravstvene mreže. Privatizacija so zasebni zdravstveni zavodi brez koncesij. Nismo za privatizacijo sedanjih zdravstvenih zavodov, ne bomo pa zavirali nastajanje zasebnih zavodov.
Pahor: Povečali bomo delež za zdravstvo s šest na devet odstotkov BDP, denar pa bomo vzeli pri vojski.
Janša: Čeprav prispevne stopnje nismo spreminjali, se je zaradi večje gospodarske rasti in večjih dohodkov pobralo več denarja. Za vojsko že zdaj porabljamo manj, kot so zaveze do Nata. Z nadaljnjim zniževanjem boste naleteli na določene težave v Natu.
Pahor: Odločil sem se, da imam raje manj težav z nezadovoljnimi bolniki kot z nezadovoljnimi partnerji v Natu.
KOMENTAR FINANC: Medtem ko ima Pahor idejo vrnitve k socialističnemu modelu zdravstva, se Janša otepa z izjemno slabo dediščino svojega nekdanjega ministra Bručana, ki je kombiniral sistem javnega zdravstva z zasebnimi koncesijami. Poleg tega Janša zastopa nenavadno stališče, da koncesije niso privatizacija. Koncesije zasebnim zdravnikom, z nejasnim kriterijem podeljevanja in brez upoštevanja stroškovnih meril, so nedvomno ena najslabših možnih oblik privatizacije zdravstva, kjer se javna sredstva prelivajo v zasebne žepe. Skrb zbujajoče je, da Pahor govori o povečevanju deleža za zdravstvo, nikjer pa o povečevanju stroškovne učinkovitosti sedanjega sistema.
Mafijski mediji ali kako sva si različna
Janša: Problematično je, da se mirno dopušča, da se v javnih občilih opravičuje stvari, ki so eklatantno napačne in moralno sporne, ko gre za gospodarski kriminal in korupcijo. Vsak, ki napade vlado, je dobrodošel, ne glede na to, kaj počne. Star italijanski pregovor pravi, da mafijski časopisi ne bodo nikoli pisali o mafiji. Mi smo zelo blizu tega.
Pahor: Mene nikoli ne boste slišali, da bi se izrekel o medijskem prostoru. Svoboda tiska je vrednota. Jaz se o tem ne bom izrekel, prav tako ne, ali je kdo kriminalec ali ne. Tu sva si različna. Predsednik vlade mora biti odločen, da se preganjata gospodarski kriminal in korupcija ter ohranja svoboda tiska, v javnosti pa se mora vzdržati vseh izjav, ki bi lahko delovale kot pritisk na organe pregona in tisk.
KOMENTAR FINANC: Vojna z mediji se politikom nikoli ne izplača, to bi izkušen politik, kot je Janša, lahko vedel. Pahor je za zdaj modrejši, zanimivo bi bilo videti, ali bi bil še enakega mnenja, če in ko bo njegova politika deležna hudih medijskih kritik.
Inflacija, proticikličnost in zloba
Pahor: Že leta 2007 je postalo jasno, da bo inflacija težava, takrat je bil alarm za socialni dialog, morali bi sklicati ekonomsko-socialni svet, da bi se dogovorili, kako pravično razdeliti dobiček, kako pravično razdeliti ustvarjeno gospodarsko rast.
Janša: Inflacija pri nas je bila najvišja že ob vstopu v evroobmočje, zato zdajšnja stopnja ni nobeno presenečenje. Se pa razlika med povprečno inflacijo evroobmočja zmanjšuje, in če bo šlo tako naprej, bomo RAZLIKO do pomladi zelo zmanjšali. Sicer pa je treba je ugotoviti, kateri vzroki poganjajo inflacijo. In tu ni nobene alkimije, saj imamo institucije, ki vsak mesec merijo, kaj in koliko prispeva k inflaciji.
Pahor: Dejstvo je, da bi morala vlada svetovne pritiske na cene upoštevati v proračunu, tako da bi ravnala proticiklično.
Janša: Če bi bil zloben, bi vas vprašal, kaj je proticiklično. A bom raje odgovoril: ključna oblika proticikličnega delovanja je zmanjšanje primanjkljaja in v Sloveniji bomo že drugo leto zapored končali s proračunskim presežkom.
KOMENTAR FINANC: Žal se je na področju inflacije Pahor izkazal zelo slabo, predvsem je skrb zbujajoče njegovo razumevanje politike in gospodarstva – zastopa stališče, da politik razdeljuje, kar gospodarstvo ustvari. Poleg tega, kako bi ekonomsko-socialni svet pomagal znižati inflacijo, če bi vplival na razdelitev dobičkov podjetij?
Gradbeni lobiji in domača kopalnica
Janša: Dregniti v gradbeni lobi ni preprosto. Tu se nepravilnosti dogajajo, odkar Slovenija gradi avtoceste. Ni bilo lahko, morali smo zamenjati ministra in celotno upravo Darsa , da je delo začelo potekati normalno in racionalno. In kaj se je zgodilo? Okrepili so se politični napadi in opozicijske zahteve za odstop ministra, ki se je spopadel z lobiji.
Pahor: Če meni nekdo slabo popravi kopalnico, ga ne bom več povabil. Tako preprosto je to. Kar ne pomeni, da ne more več sodelovati na razpisih, vendar so pri dobivanju posla nujne dobre reference. Zavzemamo se za centralno agencijo za javna naročila in reference, ali je kdo dobro ali slabo opravil delo.
KOMENTAR FINANC: Janševo izgovarjanje, da so se napake dogajale tudi v preteklosti, ni opravičilo za sedanje napake. Pahor ima glede te težave idejo za njegovo rešitev, Janša je nima. Seveda je vprašljivo, kako uspešen je lahko pri pogajanju z gradbeniki direktor centralne agencije oziroma ali je lahko uspešnejši kot sedanji tandem Janša-Žerjav; domači gradbeniki, če ni tujih ponudnikov, bodo še vedno sestavljali kartel.
Cvetke in vljudnost
Pivo in cvetje
Pahor: Če bi imel slabo vest, ne bi šel na Pivo in cvetje v Laškem, saj sem vnaprej vedel, da se bova tam srečala z Boškom Šrotom, s katerim sva se pred tem razšla ob polemiki, kako naj bi ravnal ob vaših napadih. Toda v čem je to srečanje sporno? Ali je kaj spornega, ker se je ob pediatrični kliniki ministrica Zofija Mazej Kukovič slikala s šefom SCT Ivanom Zidarjem?
Janša: Tu je vendar razlika. Ministrica je bila tam uradno.
Pahor: Tudi jaz sem bil uradno v Laškem.
Janša: Prvič slišim, da gre nekdo uradno na Pivo in cvetje.
Pahor: Sem pač politik in obiskovanje dogodkov in srečevanje z ljudmi je del mojih obveznosti.
Janša: Tudi sam na dogodkih velikokrat srečam koga, ki ga ne bi rad srečal, in se moram pogovarjati vljudno. Bolj je problematično, ker pravite, da sta se s Šrotom razšla zaradi polemike, ne pa zato, ker je lastnik več sto milijonov vrednega premoženja, medtem ko je trdil, da je le menedžer.
Pahor: Bom uporabil, kar ste vi dejali: če bi vedel prej, bi morda ravnal drugače.
Velika koalicija in lepljivi prsti
Janša: Pred prejšnjimi volitvami smo vnaprej napovedali, da se bomo o sodelovanju v široki razvojni koaliciji pogovarjali z vsemi. Enako bi ravnali, če bi zmagali letos. Ni več časa za politiko izključevanja.
Pahor: Leta 2004 sem bil za sodelovanje, čeprav je bila večina v stranki proti. Pozneje sva sodelovala v partnerstvu za razvoj. Vendar zaradi razhajanj med nama ocenjujem, da najino sodelovanje zdaj ne bi bilo produktivno za Slovenijo.
Janša: Takšna sprememba je nastala, ko se je SD okrepila z nekaterimi kadri iz LDS, ki so s seboj prinesli radikalno držo. Le mesec dni potem, ko smo sklenili dogovor o sodelovanju med predsedovanjem EU, me je vaš sodelavec obtožil nacionalne izdaje.
Pahor: Gospod predsednik, kdaj ste dobili lepljive prste? Kdaj? Ko sem vam pisal, da se sestaneva zaradi nejasnosti glede prihodnosti.
Janša: Ja, poslali ste ga, ko me je vaš sodelavec Tone Rop že obtožil izdajstva.
Pahor: Kakšnih vse obtožb sem bil deležen jaz! Celo zarote proti državi. A je to cena demokracije.
Janša: Tudi mene obtožujejo, vendar prisluhnite kdaj, kaj govori vaš kolega Cvikl.
Pahor: Prav rad. Ima veliko pametnih zamisli. Dobro bi bilo, če bi ga kdaj poslušali tudi vi.
Pahor se ne boji Janše
Pahor: Gospod Janša, nekateri vas prezirajo, nekaterim vzbujate strah, jaz pa vas spoštujem in se vas ne bojim.
Janša o svojih političnih partnerjih
Janša: SLS in NSi so ankete slabo kazale že pred štirimi leti. Naša partnerica v vladi Slovenska ljudska stranka ima težave s predsednikom, ki ni ravno ljudski, NSi pa zato, ker nekateri stalno poskušajo zamenjati njenega predsednika.
Kaj so naročili Pahorju
Pahor: Pred današnjim soočenjem so mi v mojem štabu naročili, da moram biti boljši od predsednika vlade in da moram zmagati na volitvah.
Janša ni izumitelj
Janša: Besede tajkun nisem izumil jaz, uporablja se že kakšno stoletje.
http://www.finance.si/?MOD=show&id=220966&pay=yes&snark=65077ef29fb6ce460826c43df78167f4
pa mogoče še tole:
Minuli teden je Pahorjeva vlada sprejela predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2009, ki predvideva, da se kljub svetovni finančni in gospodarski krizi gospodarske razmere v Sloveniji letos glede na lani ne bodo poslabšale.
Takšna napačna predpostavka gospodarskih razmer bo našo potapljajočo se proračunsko ladjo že v tem letu spremenila v proračunski brodolom.
Proračunski rebalans za leto 2009
Po četrtkovi seji vlade je ministrstvo za finance na svoji spletni strani objavilo razlago rebalansa državnega proračuna za leto 2009: “Po predlaganem rebalansu naj bi primanjkljaj državnega proračuna znašal 2,9 odstotka BDP (to je 1,1 milijarde evrov), javnofinančni primanjkljaj konsolidirane javne blagajne pa bo predvidoma znašal 3,4 odstotka BDP.”
Glavne makroekonomske predpostavke, ki jih je vlada upoštevala pri pripravi spremenjenega državnega proračuna za leto 2009, so: “Makroekonomske napovedi kažejo na močno upadanje gospodarske rasti, saj naj bi ta bila komaj 0,6-odstotna, izvoz naj bi v najboljšem primeru ostal na ravni preteklega leta, uvoz pa se bo zmanjšal. Inflacija bo ostala na ravni dobrega odstotka.”
Spregledana gospodarska realnost
V nasprotju s Pahorjevo vlado, ki za letos predvideva 0,6-odstotno gospodarsko rast (rast BDP), je minuli teden iz Nemčije prišla uradna napoved, da na našem največjem izvoznem trgu pričakujejo padec BDP za dva do 2,5 odstotka. Večina nemških nevladnih analitikov napoveduje, da se bo nemško gospodarstvo skrčilo za 3,5 odstotka in več (glej Bloomberg ).
V najnovejši izdaji tednika Economist lahko preberemo, da se bo gospodarska aktivnost v državah evrskega območja, kamor Slovenija izvozi 70 odstotkov skupnega izvoza, letos skrčila za 2,1 odstotka. Za letošnje napovedi gospodarske rasti je sicer značilno, da jih vodilne mednarodne ustanove (IMF , londonski Consensus in drugi) hitro popravljajo navzdol.
Rekorden gospodarski pesimizem
Da sta glavni makroekonomski postavki Pahorjeve vlade o letošnji 0,6-odstotni gospodarski rasti in gibanju izvoza, na katerih temeljijo predvideni proračunski (javnofinančni) prihodki in primanjkljaj, napačni, pove že glavni kazalnik gospodarske klime. Njegova padajoča vrednost izraža pesimistična pričakovanja porabnikov in gospodarstva ter napoveduje poslabšanje gspodarskih razmer, in nasprotno.
Vrednost kazalnika gospodarske klime je februarja letos spet dosegla rekordno nizko raven od začetka merjenja po letu 1995; do velikega zloma vrednosti kazalnika je prišlo lani jeseni, letos februarja pa je bil v primerjavi s februarjem lani nižji že za 36 odstotnih točk (glej graf Gospodarska klima).
Gospodarstvo se bo skrčilo
Hitro poglabljanje gospodarskega pesimizma je ob koncu prejšnjega leta spremljal tudi zlom blagovnega izvoza, ki je bil decembra lani glede na december predlanskim manjši že za 15,4 odstotka (glej graf Izvoz blaga).
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs ) je bila rast tujega povpraševanja glavni dejavnik velike gospodarske rasti v obdobju 2004-2008, kar je po letu 2004 prek večje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti povratno vplivalo tudi na večje naložbeno povpraševanje (vlaganja v osnovna sredstva).
Velik zlom kazalnika gospodarske klime in tujega povpraševanja ob koncu minulega leta napoveduje, da bomo letos priče krčenju gospodarske aktivnosti. To pa pomeni negativno, in ne pozitivno gospodarsko rast (rast BDP).
Domača znamenja recesije
Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul E. Samuelson je v svojem znamenitem učbeniku Economics kot prva izrazita znamenja ohlajanja gospodarske aktivnosti poudaril upad nakupa avtomobilov in drugih trajnih dobrin (zlasti bele tehnike in pohištva).
Slovenska gospodarska resničnost v zadnjem letu potrjuje navedeno ekonomsko značilnost: še januarja lani so nominalni izdatki prebivalstva za nakupe avtomobilov presegali izdatke iz januarja predlani kar za 34,9 odstotka. Decembra lani so bili tovrstni izdatki prebivalstva že za 12,8 odstotka manjši kot decembra 2007. Povsem enako dinamiko upadajoče porabe prebivalstva kažejo tudi izdatki prebivalstva za nakupe gospodinjskih aparatov, pohištva in gradbenega materiala (glej graf izdatki prebivalstva za trajnejše dobrine).
Padec proračunskih prihodkov
Velikemu jesenskemu poslabšanju gospodarske klime, zlomu izvoza (zmanjšanje obsega trgovinske menjave) in manjši domači porabi prebivalstva (zlasti pri avtomobilih, beli tehniki, pohištvu in gradbenem materialu) je ob koncu prejšnjega leta sledil tudi medletni padec skupnih prihodkov državnega proračuna.
Do lani jeseni smo opažali še medletno rast skupnih prihodkov državnega proračuna, ki jih večinoma tvorijo davčni prihodki (86 odstotkov vseh proračunskih prihodkov). Od oktobra (izjema je december) je prišlo do medletnega padca prihodkov državnega proračuna (glej graf Prihodki in odhodki državnega proračuna).
Rast proračunskih odhodkov
Podatki iz grafa o skupnih prihodkih in odhodkih državnega proračuna tudi kažejo, da smo imeli od oktobra lani medletno rast skupnih odhodkov državnega proračuna, kar je ob sočasno padajočih proračunskih prihodkih odprlo proračunsko luknjo.
Od lanske jeseni je glavni razlog za medletno rast proračunskih odhodkov velika medletna rast plač v javnem sektorju; nominalna rast bruto plač na zaposlenega v javnem sektorju je bila novembra lani 12,2-odstotna in v zasebnem sektorju le še odstotna (glej graf Bruto plače na zaposlenega v zasebnem in javnem sektorju).
Proračunska luknja
Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna predvidela, da se bodo prihodki državnega proračuna letos glede na lani nominalno povečali za 3,5 odstotka (z 8,5 na 8,8 milijarde evrov) in odhodki kar za 17,8 odstotka (z 8,4 na 9,9 milijarde evrov).
Na drugi strani medletni upad skupnih prihodkov državnega proračuna od lani jeseni opozarja, da se bodo s krčenjem gospodarske aktivnosti v prihajajočih mesecih proračunski prihodki na medletni ravni močno zmanjšali, in ne povečali. Padec prihodkov državnega proračuna bo ob načrtovani 17,8-odstotni rasti proračunskih odhodkov potisnil primanjkljaj državnega proračuna daleč nad zdaj načrtovano vrednostjo 2,9 odstotka BDP in skupni javnofinančni primanjkljaj močno nad dovoljeno maastrichtsko mejo treh odstotkov BDP.
Zgodovinsko opozorilo
Decembra lani je bila objavljena raziskava The Aftermath of Financial Crises (C. Reinhart, University of Maryland; K. Rogoff, Harvard University), ki analizira ekonomske posledice velike depresije leta 1929 in 13 največjih bančnih kriz po drugi svetovni vojni.
Raziskava med drugim ugotavlja, da je izbruhu bančnih kriz sledilo večletno obdobje krčenja gospodarske aktivnosti in rasti brezposelnosti. Gospodarska aktivnost (merjena z BDP na prebivalca) je v povprečju realno upadla za 9,3 odstotka, najnižjo vrednost pa je dosegla dve leti od začetka bančne krize. Stopnja brezposelnosti se je v povprečju povišala za sedem odstotnih točk in najvišjo vrednost dosegla šele pet let po izbruhu krize.
Avtorja raziskave kot eno najbolj negativnih posledic bančnih kriz navajata eksplozivno rast javnega dolga države, ki se je v treh letih po začetku krize v povprečju realno povečal kar za 86 odstotkov. Pri tem opozarjata, da je šokantna rast javnega dolga države manj posledica državnega reševanja bank in bolj rezultat velikega krčenja gospodarske aktivnosti, ki ga spremljata velik padec davčnih prihodkov in pogosto tudi velika rast državnega trošenja.
Proračunski brodolom
Analiza hitrega slabšanja gospodarskih razmer in gibanja proračunskih prihodkov in odhodkov kaže, da se je od lani jeseni odprla velika luknja v državnem proračunu, ki bo brez ustreznega krčenja proračunske porabe v prihodnjih mesecih prešla v hitro rast skupnega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga države. Na to opozarja tudi omenjena raziskava The Aftermath of Financial Crises, ki navaja, da krčenje gospodarske aktivnosti (padec BDP) in naraščajoča brezposelnost prinašata tudi velik in dolgotrajen upad davčnih prihodkov.
Ker je od lani jeseni glavni razlog naše medletne rasti proračunskih odhodkov velika medletna rast plač v javnem sektorju, bi morala vlada v času krčenja gospodarske aktivnosti gibanje plač v javnem sektorju zakonsko vezati na gibanje plač v zasebnem sektorju. V nasprotnem se bo potapljajoča proračunska ladja ministra Križaniča spremenila v proračunski brodolom.
http://www.finance.si/239791/Kri{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}BEani{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}E8ev_prora{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}E8unski_brodolom
pa mirno branje ti želim:))
…tukaj imaš pa sam izračunaj delež
tule imaš za 2007
http://www.mf.gov.si/slov/proracun/zaklj_racun_2007/vsebina.htm
za 2008 pa še ni objavljen….
MRRRRŠŠŠŠ JEBEM TI MATER PARADAJZARSKO. PIZDA FRDAMANA. ČE NE BO DRUG TE BOM JAZ ZJEBAL, DA BOŠ ISKALA GEPIS PO PLOČNIKU. DA TI JEBEM SUNCE ŽARKO. BOLJŠI DA SPIZDIŠ KURBA KOMUNAJZARSKA. ČE TE DOBIM TE ZADAVIM KO MAČKO CUGAVO. NINEJ, DA TE NIKDAR VEČ NISEM ZASLEDIL NA TEM FORUMU. JEBI SI TI MATER KOMUNISTIČNO PRASICA SMRDLJIVA PARADAJZARSKA. MRŠŠŠŠŠŠŠ GOVNO PARADAJZARSKO!!!!!!!!!!
MRRRRŠŠŠŠ JEBEM TI MATER PARADAJZARSKO. PIZDA FRDAMANA. ČE NE BO DRUG TE BOM JAZ ZJEBAL, DA BOŠ ISKALA GEPIS PO PLOČNIKU. DA TI JEBEM SUNCE ŽARKO. BOLJŠI DA SPIZDIŠ KURBA KOMUNAJZARSKA. ČE TE DOBIM TE ZADAVIM KO MAČKO CUGAVO. NINEJ, DA TE NIKDAR VEČ NISEM ZASLEDIL NA TEM FORUMU. JEBI SI TI MATER KOMUNISTIČNO PRASICA SMRDLJIVA PARADAJZARSKA. MRŠŠŠŠŠŠŠ GOVNO PARADAJZARSKO!!!!!!!!!![/quote]
MIslim, da se vsi strinjate, levi in desni, da gre tole sporočilo z prijavo na uradni pregon uporabnika. Prav tako ima SIOL, pri tovrstnih grožnjah prioritetne ukrepe.
Tema ostane zaradi dokazovanja grožnje po likvidaciji.
Primož
Kaj bo pa pisalo v uradnem pregonu o domnevni likvidaciji?
Internetni uporabnik X. X. grozil nepoznani osebi z vzdevkom ninej?
Smešno za crknit![/quote]
Ne nič ne bo pisalo, samo tega uporabnika bo obiskal uradni organ. Tako to pri nas, gre in vi ne boste o tem nič vedeli.
Primož