Starševski čvek

Oddaja novorojenčka

Default avatar
Jaz sem en velik sentimentalc in precej čustveno bitje, zato me je danes fejst vrglo, ko sem zvedela, da je ena deklica iz sosednjega kraja, ki jo pač poznam na videz, pred kakim mesecem rodila in oddala otročička. Ne morem si misliti, da neka mama - pa čeprav najstniška - to lahko stori. Ne predstavljam si, kako lahko še normalno živi naprej. In vendar ... to je in bo naredila še marsikatera deklica ali ženska v stiski. In prazaprav je to v večini primerov za otročka najbolje in lahko rečem, da zagotovo nekemu paru nekje pošlje veliko darilo. Ko sem imela priliko takole od kraja opazovati to mlado mamico, ki to ni še želela biti, sem si morala priznati, da je bilo za otročička to maksimum, kar je lahko naredila. Za mamo enostavno še ni zrela. Ko pogledam nazaj na neprespane noči, vse težave in radosti 24 urnega starševstva, zares v tem ne vidim najstnika - takega, ko jih jaz poznam že ne. Vem pa, da obstajajo izjeme. Ma ne vem ... zame je to tako huda stvar, da si je res nekoč ne želim reševati. Me pa čakata ta hip dve mali hčeri za gor spraviti in vprašala sem se - kaj bi jaz naredila kot starš hčere s tako preizkušnjo. Bi jaz vzela otročka? Bi jo vzpodbudila k temu, da ga sprejme? Bi ji pomagala in potem gledala, kako ga raje žura s prijateljčki, kot da poskrbi za dojenčka? Enkrat sem gledala oddajo o najstniških mamah in sem videla, da je to res ena kriza.

Zato pa me nihče ne bo prepričal, naj se najstniki - oprostite - gonijo naokrog, če še niso sposobni sprejeti take odgovornosti, ko je detece. Zaščita gor ali dol - seksa se takrat, ko lahko sprejmeš posledice, pa pika in konec.

Samo malo razmišljanja, da bom lahko spala, ker sem zdaj potrebovala to malo ven spraviti. Lahko noč.
Default avatar
>Zaščita gor ali dol - seksa se takrat, ko lahko sprejmeš posledice, pa pika in konec.

Hm, a mogoče veš, kakšen je starostni prerez žensk, ki delajo splav ? Če meniš, da so to večinoma neodgovorne najstnice, se bridko motiš. Najstnice so v manjšini. Majhni manjšini. Torej marsikatera seksa neodgovorno in noče sprejeti posledic ...
Default avatar
Zakaj bi silila deklico, da sprejme otroka, če ga ne želi? Hvala bogu, da ga je oddala nekomu ki bo lepo skrbel zanj in si ga je želel. Z nezrelostjo in neželjo imeti tega otročiča pa bi kvečjemu naredila veliko škode, če bi ga obdržala.
Default avatar
Jaz se priklonim pred žensko, ki je toliko trdna in kljub vsemu zrela, da otroka odda, ker zanj ne more skrbeti. Mame ne naredi nosečnost in porod, to je prva in najkrajša faza v trajanju materinstva. Mislim, da je s tem, da je oddala otroka, pokazala veliko mero odgovornosti in si zasluži vse prje, kot obsojanje.

Kar se splavovm najstnic in vsega ostalega tiče - dokler bo mnogim, ne glede na starost, seks šport in rekreacija, bo tako in nič drugače. Vseeno je drugače, če gre na splav 14 letnica, ki jo jenekdo našopal, da kkondom reši vse, ali pa 40-letnica. Prva nima nobene možnosti, če je ne podprejo starši, druga ima vse možnosti, pa nima - volje, želje. Prva lahko reče, da ni vedela, druga tega ne more trditi itd. Vsekakor pa je končni izid za obe enak.
Default avatar
Težko vprašanje si zastavila, sem pa že razmišljala v tej smeri. Sem tudi mama dveh majhnih deklic.

Sprašujem te še kako boš najstnico prepričala, naj ne hodi ven, to pomeni da ji braniš prijatelje. Kaj jih boste zaprl v sobe?

Glede na to, da sem rodila pri tridesetih, upam, da se bosta ravnali po meni, ker sem zadovoljna, da se je tako izteklo. Če se pa obrne drugače, bom prevzela otroka(to berite v tako, da pač najstnica ne more poskrbeti, niti finančno, niti zrelostno za otroka, ne da ga bom kar vzela!), oz. pomagala kolikor je le možno, da moji punci naredita šolo. To je moj cilj, da naredita šole, kolikor je možno.

Da bi ga dala v tuje roke, mojega vnučka, vnukinjo, si težko predstavljam. Zame bi bilo zelo težko, kaj šele za mamico, oz. mojo hčerko.

To je samo moje mnenje.
Default avatar
Minnie, sem mnenja, da se nihče naj ne vtika v odločitve drugih, sploh, če dekle poznate le na videz, saj vendarle ne veste kaj se je dogajalo v njeni notranjosti....
dam pa popolnoma prav jkh in mnb, da je ravnala povsem odgovorno in otročička oddala ljudem, ki bodo zanj dobro skrbeli...
Default avatar
Kaj boš pa rekla na to: ženska stara 26 let, poročena, zaposlena, mož tudi zaposlen, stanovanjski problem rešen. Rodi otroka in ga starega 1 leto, morda celo manj pusti pri babici, ki živi le 5 km stran. Obišče ga morda za kakšno urico ali dve na teden, ponavadi je to vikend, vendar se v tem času ne posveča otroku popolnoma nič, ampak pač debata in prigrizek pri babici. Razlog za tako ravnanje? Pravi, da še sama ne ve.
Default avatar
cukheta je napisal/a:
Tako je. Če se prav spomnim, večino splavov naredijo poročene ženske, stare tam med 35 in 40 let, ali če hočeš, gre za profil povprečne MON-ovke. Da ne boste preveč udrihale po mladih dekletih.
Default avatar
Večina jih tudi trdi, da otroka ne bi mogle nikoli oddat v posvojitev. Torej je ta mlada punca res junakinja in marsikateri lahko vzgled.
Default avatar
In kaj sploh preostane mladenkam?

Zgražamo se, če gredo h ginekologu po tabletke in če kupujejo kondome. Zgražamo se, če naredijo splav in še bolj, če otroka oddajo.
Do 25. leta device, edino ta rešitev obstaja.

V mnogih družinah je še vedno problem odkrito govoriti o zaščiti, ginekologu, seksu. In to je prvi korak v začarani krog.
Default avatar
sploh ne vem kaj hočeš povedat. najprej dobim občutek da si nekdo ki ne more imet otrok, pol pišeš kako vs eveš in izkušenj in kako je rpav d aje to nardila, pol pa pljuvaš po njej. le glej da ne boš ti ena taka nesojena babica.
Default avatar
To se težke odločitve. Verjemite, da je za dekle hudo, če ne sedaj pa pozneje. Poznam pa primer, punca naj bi bila že odrasla pri 20ih, rodila, oče otroka ni priznal, zdaj 'pridno' študira v oddaljenem kraju, doma samo za vikend. Za otroka skrbi mama, ko je bil dojenček, je hodila vsa neprespana v službo, ker si ni mogla privoščit porodniške, zaradi financ. Doma še kmetija......aja pa punca študira izredno, še tam je treba dat denar, ker pač redno ni bila sprejeta.
Se mi njena mama tako smili, punco bi bilo treba sunit v rit, pri teh letih bi morala bit bolj odgovorna za svoja dejanja.
strupenjača je napisal/a:
se strinjam
Default avatar
Minnie je napisal/a:
Po tvoji teoriji torej ljudje ne bi smeli seksati tam nekje do 30. leta, ko si ustvarijo svoj lasten dom, doštudirajo in dobijo službo. Ker šele takrat lahko sprejmejo morebitne posledice ne da bi živeli na grbi nekoga drugega (svojih staršev, države....). Se strinjam, da bi ljudje morali šele takrat razmišljati o otrocih, toda da bi šele takrat morali začeti seksati je pa - --- hm, iluzorno? nerealno?

Da bi zaradi tega, ker je punca oddala otroka v posvojitev, ne mogla spati, je pa hecno. Najboljše, kar se je zgodilo temu otroku, je oddaja v posvojitev. Zakaj torej ne moreš spati?

Drugače pa glede zrelosti in odgovornosti najstnice, ki se je tako odločila (ali pa starši namesto nje, kdo ve). Nikakor ni nujno, da gre za hudo zrelost in junaško dejanje z njene strani. Možno je, da je šlo samo za to, da je prepozno povedala ali ugotovila, da je noseča, in pač ni bilo časa za splav (ki bi ga gotovo naredila, če bi lahko). Možno je, da otroka ne sprejema in ga noče imeti (kar je pri tej starosti čisto normalno in nikakor ne neka devijacija) in je oddaja v posvojitev zanjo pomenila samo to, da si je oddahnila. Kdo pa pravi, da bi si vsaka ženska morala samo zato, ker je otroka nosila 9 mesecev, grozno želeti obdržati otroka in ga vzgajati? Da grozno trpi ob tem, ko je otroka dala v posvojitev? Čisto možno in verjetno je namreč, da najstnica svojo najstniško nosečnost vidi kot zgolj breme in posledično tudi otroka. Kar ne pomeni, da ista punca ne bo nekoč krasna mama svojim otrokom. Trenutno pač ne bi bila, kot tudi jaz in večina vas - pri 16, 17 letih pač ne bi bile. Ali bo nekoč zadeva prišla za njo (ko bo imela otroke) ali ne, pa pač ne moremo vedeti.

Torej če je punca ena od tistih redkih, ki si želi obdržati otroka in trpi ob tem, ko ga mora oddati, je pa hkrati odločena narediti to, kar je prav zanj - le v tem primeru je res junakinja in se je odgovorno in zrelo odločila. Ampak to ni posebej verjetno, ker celo večina od nas, ki smo- ali naj bi bile- zrele, odrasle in odgovorne, bi celo pri naši sedanji starosti težko oddale svojega novorojenca v posvojitev, čeprav bi vedele, da je to zanj najbolje. Večina bi nas obdržala otroka tudi v slabih razmerah, pa naj bo, kar bo, in seveda ravnala sebično in neodgovorno. Ali pa bi v najboljšem primeru oddale otroka v rejo z možnostjo obiskov in tako po vsej verjetnosti naredile otroku medvedjo uslugo, saj bi v rejniškem sistemu lahko bil kar nekaj časa. Saj zelo pa je toliko otrok v reji (večinoma v njihovo lastno škodo, slava redkim izjemam), ker se jim starši niso sposobni odreči. Pripisovati najstnici, da pa ona ravna zrelo in odgovorno, čeprav ob tem trpi, je.... hm... iluzorno?...nerealno? Je pa seveda pomembno samo to, da bo otrok na boljšem. In upam, da res bo.
Default avatar
Minnie, ti bi bilo ljubše, če bi dekle naredilo splav? Glej, otročku je dala življenje in poskrbela, da bo dobil ljubeče starše in da mu ne bo nič manjkalo. Kaj bi lahko naredila več v dani situaciji???
Default avatar
neška je napisal/a:
Samo ene ste prav hecne s to patetiko.:) Kaj ima komurkoli za biti ljubše ali ne, če nekdo, ki ga ne pozna, naredi splav? Mislim, a eni travmirate, če neka vaša soseda naredi splav? Mene ne pusti ravnodušne trpljenje živega bitja, ki bi mu bila jaz priča ali za katerega bi vedela. Če pa neka bežna znanka ali celo neznanka naredi splav - kaj to mene briga? Zakaj bi jaz zaradi tega trpela, bi mi bilo hudo itd.? Zaradi nerojenega otroka, ki ni imel možnosti življenja? Oh, madona, saj potem lahko travmiram ves čas ob misli na splav, ki se verjetno ravnokar dogaja nekje na svetu. Če že, potem že raje travmiram ob misli na vse trpljenje, ki so ga točno ob tem trenutku nekje deležna živa bitja. Brigajo me tuji splavljeni zarodki! Ampak čisto zares.

In ja, najbrž si minnie lažje predstavlja, da bi nekdo naredil splav v začetku nosečnosti, kot to, da bi nekdo oddal že rojenega otroka. Če sem čisto in popolnoma iskrena, si tudi sama lažje predstavljam, da bi naredila splav kot to, da bi oddala novorojenčka. (Čeprav nisem nikoli naredila ne enega ne drugega.) In na to nikakor nisem ponosna. Raje bi, da bi bila sposobna reči, da si lažje predstavljam oddajo novorojenčka v posvojitev kot delanje splava. Ampak žal sem pač toliko sebična, da bi težje shajala s svojimi občutki nemoči, ko ne bi vedela, kako živi moj otrok pri nekih tujcih, kot z občutki, da sem splavila lastnega otroka in mu onemogočila življenje. Jebiga, sem pač sebična glede tega in ja, priznam, raje kot pustiti, da moj otrok živi svoje življenje brez mene (in živeti z mislijo nanj, ki ga ni ob meni), svojega otroka splavim. Raje kot dati mu življenje brez mene, bi ga oropala življenja. Če bi obstajali samo ti dve opciji. In to je vsa resnica o tem. Priznam, želim si, da bi lahko bila manj sebična. In ravno zato globoko cenim tiste, ki so se kljub veliki želji po otroku in ljubezni do njega, otroku zmogli odpovedati. Zelo redka zadeva. Izredno redka.
Default avatar
Namesto, da bi otrok odraščal pri biološki materi, ki ji je vzgoja otroka trenutno zadnja stvar na svetu, ki si jo želi, bo prišel v družino, kjer je bil težko težko pričakovan in kjer bodo prepričani, da se jim je zgodil čudež. Kaj bo za tega otroka boljše?

njegova mati pa bo itak stigmatizirana za celo življenje. naslednjih 30 let bodo za njo kazali s prstom - to je tista, ki je otroka pustila. se je že začelo po forumu, nadaljevalo se bo pa na cesti. res ne bi bila rada na njenem mestu.
Default avatar
Smo na kratko, mam res mal cajta. Tiste, ki ste prebrale pisanje s srcem, ste težko našle sled obsojanja mlade mame, ki to še ne želi biti. Če me srce stisne ob njenem trpljenju, ki si ga lahko le predstavljam, pa je seveda popolnoma moj problem. In ne, svojih otrok ne bom in ne zapiram v sobo. In ja, upam, da bova pri svoji vzgoji z zgledom in ostalim tako uspešna, da se nama nikoli ne bo treba spraševat kaj takega, kot je splav mladostnice ali oddaja otroka. Kot sem že napisala, bilo mi je težko za mlado deklico, za katero bo zagotovo nekoč vse prišlo in ja ... dejansko je junakinja. Poznam par, ki je posvojil otroka in ta otrok je dobil krasno družino zato, ker se je nekje neka mlada dama tako odločila njemu v prid. če pa sem malo sentimentalna, je to moja težava.

Za splav pa nisem, ampak te teme so tukaj že obledele. Če ima kdo veselje, se s tem lahko ukvarja. lep dan vse,.
Default avatar
Organsko ne prenesem takšnih tem. So me pa preveč srbeli prsti, da ne bi odprla teme.

Torej ženska, brigaj se zase, kaj bi ti naredila je tvoj problem in to roko na srce, nikogar ne zanima.
Pusti mlado mati pri miru. Že tako jo bo okolica (se vidi iz postov) stigmatizirala za celo življenje. Poleg obsojanja okolice, pa se bo celo življenje borila s krivdo, ali je storila prav ali ne. Kapo dol, kajti za takšen korak, moraš imeti "jajca". Zdaj je mlada, vendar je z rojstvom otroka odrasla. Presodila je, da bo otroku drugje bolje. Naj bo tako.
Default avatar
Minnie je napisal/a:
Uspešnost se meri v tem, kako stopajo tvoji otroci po poti, ki se zdi tebi prava? Kako ste ljudje zaverovani v to, da sami v vsem ravnate pravilno in da se vam tragedije, o katerih razmišljate, celo pisarite po forumih, ne morejo zgoditi.
Default avatar
če je dekle mladoletno lahko starši odobrijo posvojitev. Seveda mora punca podpisati.

Ja kaj pa naj? Naj otroka nese - kam? Domov? Šolarka na cesti?

Če starši niso pripravljeni mladoletne matere podpreti v njenem malo zgodnjem materinstvu potem dekle nima možnosti. Sploh pa da se ena taka vaška klepetulja vmešava v moralo.

Minni - v dno duše te je lahko sram da si to sploh dala na forum in zraven še svoje mnenje - baje odrasle odgovorne ženske in matere.